{"id":1681,"date":"2026-10-01T23:46:05","date_gmt":"2026-10-01T22:46:05","guid":{"rendered":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/photos\/"},"modified":"2026-11-02T13:58:52","modified_gmt":"2026-11-02T12:58:52","slug":"history","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/","title":{"rendered":"History"},"content":{"rendered":"\t<div id=\"kw-container-1\" class=\"kw-container kw-container--flex kw-sec kw-sec--dark dark kw-hero-sec\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t<div id=\"kw-container-2\" class=\"kw-container kw-container--flex kw-container--boxed container-width\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n<div id=\"kw-breadcrumbs-1356467550\" class=\"kw-breadcrumbs\"><nav class=\"kw-crumbs\" aria-label=\"Breadcrumbs\"><span><span><a href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/\">Home<\/a><\/span><\/span><\/nav><\/div>\n\t<div id=\"text-3854662048\" class=\"text kw-hero-title\">\n\t\t\n<h1>History<\/h1>\n\t\t\t<\/div>\n\t\n\t<div id=\"text-3409811178\" class=\"text kw-hero-lead\">\n\t\t\n<p>Slovenski oktet through the years \u2013 photographs, and the singers and artistic directors who helped shape its path.<\/p>\n\t\t\t<\/div>\n\t\n\t\t\n<style>\n#kw-container-2 {\n  flex-direction: column;\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n\t\t\n<style>\n#kw-container-1 {\n  padding: 36px 20px 40px 20px;\n  background-color: rgb(10,10,10);\n  flex-direction: column;\n}\n@media (min-width:550px) {\n  #kw-container-1 {\n    padding: 64px 24px 68px 24px;\n  }\n}\n@media (min-width:850px) {\n  #kw-container-1 {\n    padding: 88px 24px 92px 24px;\n  }\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n\t<div id=\"kw-container-3\" class=\"kw-container kw-container--flex kw-sec kw-sec--white\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t<div id=\"kw-container-4\" class=\"kw-container kw-container--flex kw-container--boxed container-width\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n<div id=\"kw-foto-191606534\" class=\"kw-foto\"><div class=\"kw-foto\"><div class=\"kw-era\"><div class=\"kw-era__label kw-reveal\">1951\u20131969<\/div><div class=\"kw-justified\"><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:0;--r:1.4988\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1955.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1955\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1955.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"680\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1955-1024x683.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1955\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1955-1024x683.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1955-300x200.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1955-768x512.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1955-600x400.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1955.webp 1280w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:1;--r:0.7141\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1956.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1956\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1956.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"731\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1956-731x1024.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1956\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1956-731x1024.webp 731w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1956-214x300.webp 214w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1956-768x1076.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1956-600x840.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1956.webp 914w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:2;--r:1.3989\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1958.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1958\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1958.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"729\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1958-1024x732.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1958\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1958-1024x732.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1958-300x214.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1958-768x549.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1958-600x429.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1958.webp 1280w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:3;--r:1.3531\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1959.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1959\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1959.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"754\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1959-1024x757.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1959\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1959-1024x757.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1959-300x222.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1959-768x568.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1959-600x443.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1959.webp 1280w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:4;--r:1.9505\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1960.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1960\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1960.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"523\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1960-1024x525.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1960\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1960-1024x525.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1960-300x154.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1960-768x394.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1960-1536x788.webp 1536w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1960-600x308.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1960.webp 2048w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:5;--r:0.6113\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1962.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1962\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1962.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"626\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1962-626x1024.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1962\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1962-626x1024.webp 626w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1962-183x300.webp 183w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1962-768x1256.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1962-600x981.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1962.webp 917w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:6;--r:1.3042\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1963.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1963\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1963.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"782\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1963-1024x785.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1963\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1963-1024x785.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1963-300x230.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1963-768x589.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1963-600x460.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1963.webp 1252w\" \/><\/a><\/div><\/div><div class=\"kw-era\"><div class=\"kw-era__label kw-reveal\">1970\u20131989<\/div><div class=\"kw-justified\"><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:0;--r:1.4451\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1970.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1970\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1970.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"706\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1970-1024x709.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1970\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1970-1024x709.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1970-300x208.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1970-768x531.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1970-600x415.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1970.webp 1500w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:1;--r:1.4005\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1985.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1985\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1985.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"728\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1985-1024x731.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1985\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1985-1024x731.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1985-300x214.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1985-768x548.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1985-600x428.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1985.webp 1140w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:2;--r:1.5256\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1987.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1987\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1987.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"668\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1987-1024x671.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1987\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1987-1024x671.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1987-300x197.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1987-768x503.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1987-600x393.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1987.webp 1280w\" \/><\/a><\/div><\/div><div class=\"kw-era\"><div class=\"kw-era__label kw-reveal\">1990\u20132009<\/div><div class=\"kw-justified\"><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:0;--r:1.4111\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1991-1996.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 1991\u20131996\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1991-1996.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"723\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1991-1996-1024x726.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 1991\u20131996\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1991-1996-1024x726.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1991-1996-300x213.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1991-1996-768x544.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1991-1996-600x425.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-1991-1996.webp 1500w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:1;--r:1.3333\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2003.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 2003\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2003.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"765\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2003-1024x768.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 2003\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2003-1024x768.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2003-300x225.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2003-768x576.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2003-600x450.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2003.webp 1500w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:2;--r:1.1416\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2005.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 2005\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2005.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"893\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2005-1024x897.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 2005\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2005-1024x897.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2005-300x263.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2005-768x673.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2005-600x526.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2005.webp 1500w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:3;--r:1.4286\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 2006\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"714\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006-1024x717.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 2006\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006-1024x717.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006-300x210.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006-768x538.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006-600x420.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006.webp 1500w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:4;--r:1.4071\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006a.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 2006\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006a.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"725\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006a-1024x728.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 2006\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006a-1024x728.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006a-300x213.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006a-768x546.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006a-600x426.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2006a.webp 1500w\" \/><\/a><\/div><\/div><div class=\"kw-era\"><div class=\"kw-era__label kw-reveal\">2010\u2013present<\/div><div class=\"kw-justified\"><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:0;--r:1.3204\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2010.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 2010\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2010.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"773\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2010-1024x776.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 2010\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2010-1024x776.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2010-300x227.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2010-768x582.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2010-600x454.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2010.webp 1500w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:1;--r:2.1864\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2012.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 2012\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2012.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"466\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2012-1024x468.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 2012\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2012-1024x468.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2012-300x137.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2012-768x351.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2012-1536x703.webp 1536w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2012-600x274.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2012.webp 1900w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:2;--r:1.5369\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2014.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 2014\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2014.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"663\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2014-1024x666.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 2014\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2014-1024x666.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2014-300x195.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2014-768x500.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2014-600x390.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2014.webp 1500w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:3;--r:1.5\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2018.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 2018\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2018.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"680\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2018-1024x683.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 2018\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2018-1024x683.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2018-300x200.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2018-768x512.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2018-600x400.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2018.webp 1500w\" \/><\/a><a class=\"kw-justified__item kw-reveal\" style=\"--i:4;--r:1.5\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2019.webp\" data-kw-lightbox data-caption=\"Slovenski oktet, 2019\" data-download=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2019.webp\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1020\" height=\"680\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2019-1024x683.webp\" class=\"attachment-large size-large\" alt=\"Slovenski oktet, 2019\" sizes=\"auto, (max-width: 849px) 100vw, 40vw\" srcset=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2019-1024x683.webp 1024w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2019-300x200.webp 300w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2019-768x512.webp 768w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2019-600x400.webp 600w, https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/Slovenski-oktet-2019.webp 1500w\" \/><\/a><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\n<style>\n#kw-container-4 {\n  flex-direction: column;\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n\t\t\n<style>\n#kw-container-3 {\n  padding: 72px 20px 72px 20px;\n  background-color: rgb(255,255,255);\n  flex-direction: column;\n}\n@media (min-width:550px) {\n  #kw-container-3 {\n    padding: 100px 24px 100px 24px;\n  }\n}\n@media (min-width:850px) {\n  #kw-container-3 {\n    padding: 96px 24px 140px 24px;\n  }\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n\t<div id=\"kw-container-5\" class=\"kw-container kw-container--flex kw-sec kw-sec--dark dark\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t<div id=\"kw-container-6\" class=\"kw-container kw-container--flex kw-container--boxed container-width\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t<div id=\"kw-container-7\" class=\"kw-container kw-container--flex kw-heading-row kw-reveal\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t<div id=\"kw-container-8\" class=\"kw-container kw-container--flex\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t<div id=\"text-3331834581\" class=\"text kw-eyebrow\">\n\t\t\n<p>Former members<\/p>\n\t\t\t<\/div>\n\t\n\t<div id=\"text-26906967\" class=\"text kw-title\">\n\t\t\n<h2>Artistic directors<\/h2>\n\t\t\t<\/div>\n\t\n\t<div id=\"text-3393596464\" class=\"text kw-lead\">\n\t\t\n<p>The artistic directors of Slovenski oktet since its founding in 1951.<\/p>\n\t\t\t<\/div>\n\t\n\t\t\n<style>\n#kw-container-8 {\n  flex-basis: auto;\n  gap: 14px;\n  flex-direction: column;\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n\t\t\n<style>\n#kw-container-7 {\n  gap: 24px;\n  margin: 0px 0px 36px 0px;\n  flex-direction: row;\n  justify-content: space-between;\n  align-items: flex-end;\n}\n@media (min-width:550px) {\n  #kw-container-7 {\n    margin: 0px 0px 48px 0px;\n  }\n}\n@media (min-width:850px) {\n  #kw-container-7 {\n    margin: 0px 0px 64px 0px;\n  }\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n<div id=\"kw-nekdanji-clani-3560708293\" class=\"kw-nekdanji-clani\"><div class=\"kw-alums\"><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:0\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2788\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"156\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-janez_bole.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Janez Bole\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">artistic director<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Janez Bole<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1951\u20131957<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2788\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"156\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-janez_bole.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Janez Bole\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">artistic director<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Janez Bole<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1951\u20131957<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p><strong>Prvi umetni\u0161ki vodja Slovenskega okteta, od leta 1951 do leta 1957<\/strong><\/p>\n<p>Prof. Janez Bole, glasbeni pedagog in zborovodja, se je rodil na Brezjah 7. marca 1919, od leta 1946 je \u017eivel v Ljubljani, kjer je 21. Februarja 2007 tudi umrl. V svojem 55-letnem umetni\u0161kem delovanju je ustanovil ali na novo oblikoval in vodil 21 zborov.<\/p>\n<p>Petindvajset let je pou\u010deval na Srednji glasbeni \u0161oli v Ljubljani zborovsko dirigiranje, zborovsko petje, vokalno tehniko in metodiko pouka glasbe; na Akademiji za glasbo pa je dvajset let (do upokojitve leta 1987) pou\u010deval zborovsko dirigiranje, partiturno igro in zborovsko petje.<\/p>\n<p>S svojim poustvarjalnim, pedago\u0161kim in mentorskim delovanjem je vidno oblikoval slovensko glasbeno in kulturno \u017eivljenje in vnesel vanj trajne spremembe vrhunske kakovosti.<\/p>\n<p>S Slovenskim oktetom je leta 1957 prejel veliko Pre\u0161ernovo nagrado, leta 1981 Gallusovo plaketo za uspe\u0161no in dolgoletno delo na podro\u010dju glasbene dejavnosti, leta 1982 red dela z zlatim vencem, leta 1991 priznanje ministrstva za kulturo za sodelovanje ob po\u010dastitvi 400. obletnice Gallusove smrti, leta 1995 Pre\u0161ernovo nagrado Gorenjske, leta 1996 \u010dastno \u010dlanstvo APZ Tone Tom\u0161i\u010d, \u0160kerjan\u010devo diplomo za izredne dose\u017eke na podro\u010dju glasbene pedagogike in \u010dastni znak svobode Republike Slovenije ob 50 - letnici Slovenskega okteta, leta 2000 \u017dupan\u010di\u010devo nagrado Mestne ob\u010dine Ljubljana za \u017eivljenjsko delo in leta 2002 srebrni \u010dastni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri razvijanju slovenske zborovske glasbe na pedago\u0161kem in umetni\u0161kem podro\u010dju.<\/p>\n<p><strong>Prof. Janez Bole<\/strong> se je s Slovenskim oktetom in na- prej v celotni svoji dirigentski izku\u0161nji skozi dolgo in plodno umetni\u0161ko \u017eivljenje odlo\u010dil za resno in temeljito delo in se usmeril k najvi\u0161jim zborovskim idealom; stilno, programsko in vokalno-tehni\u010dno je za\u010del ubirati povsem nova in nevsakdanja pota. Glavno gibalo mu je bilo odkrivanje lepot \u010diste vokalne umetnosti. V njegovih izvedbah so za\u017eivele skladbe raznih krajev in \u010dasov, z izrednim stilnim ob\u010dutkom je oblikoval dela mojstrov glasbene renesanse, s posebno ljubeznijo pa je posredoval lepote glasbe na\u0161ega velikega skladatelja Jacobusa Gallusa, slovenske ljudske pesmi, umetne skladbe slovenskih skladateljev in tujo ljudsko in umetni\u0161ko zborovsko literaturo (povzeto po Pavlu Kalanu).<\/p>\n<p><strong>Prof. Bole, kako, da so umetni\u0161ko vodstvo na novo ustanovljenega Slovenskega okteta ponudili vam?<\/strong><\/p>\n<p>Ko se je jeseni leta 1951 porajal Slovenski oktet, sem na tihem upal, da bom \u2013 kot drugi tenorist v zboru Slovenske \ufb01lharmonije \u2013 tudi sam postal eden od osmih. A me na avdicijo niso povabili.<\/p>\n<p>Umetni\u0161kega vodjo so iskali ve\u010d tednov. Nih\u010de ni hotel sprejeti te funkcije. Zakaj ne, lahko samo ugibam. Nemara tudi zavoljo zasedbe, kakr\u0161no je izbrala \u017eirija. Bili pa so po mojem mnenju takrat samo trije, ki bi lahko sprejeli umetni\u0161ko vodstvo okteta, in sicer Radovan Gobec, Rado Simoniti in Adolf Groebming.<\/p>\n<p>Sredi oktobra me je po neki vaji zbora Slovenske \ufb01lharmonije \u2013 razen Lipu\u0161\u010dka smo bili vsi \u010dlani tega zbora \u2013 Tone Kozlev\u010dar vpra\u0161al, ali bi hotel sestaviti program za Ameriko in ga za\u010del \u0161tudirati z njimi. Pozneje sem izvedel, da je bilo to mi\u0161ljeno tako, da bi program skorepetiral, nekdo drug pa bi ga dokon\u010dno oblikoval.<\/p>\n<p>Kozlev\u010darjevo vabilo me je na mo\u010d presenetilo. \u010ceprav sem si \u017ee dolgo \u017eelel voditi zbor, s katerim bi lahko dosegel vi\u0161jo umetni\u0161ko raven, sem prosil za dan odloga.<\/p>\n<p>Leto 1951 je bilo namre\u010d zame prelomno; po hudih du\u0161evnih bojih sem se moral odlo\u010diti, ali grem v pou\u010devanje slavistike ali glasbe. Na VIII. Gimnaziji sem \u0161e honorarno pou\u010deval sloven\u0161\u010dino, na X. Gimnaziji pa sem bil jeseni 1950 sprejet na razpisano mesto profesorja glasbe. Na Srednji glasbeni \u0161oli sem kot zasebnik delal izpite za drugi in tretji letnik, za povrh pa sem bil \u0161e \u010dlan zbora Slovenske \ufb01lharmonije.<\/p>\n<p>Po premisleku sem oktetovo ponudbo sprejel, poslovil pa sem se od zbora Slovenske \ufb01lharmonije.<\/p>\n<p><strong>Kako ste zastavili delo? Naj vpra\u0161anje bolj po- drobno raz\u010dlenimo na tri sklope:<\/strong><\/p>\n<p><strong>idejno \u2013 kak\u0161ne cilje si je zastavil novi ansambel v nepoznani sestavi; kak\u0161na je bila miselnost pevcev v novi pevski in \u010dlove\u0161ki situaciji; kako so si pevci predstavljali delovanje v novem ansamblu; kak\u0161en je bil njihov odziv na nove, nepoznane in neslutene perspektive; so si predstavljali, da bo oktet do\u017eivljal uspehe ali da bo to enkratna izku\u0161nja, ki se bo kon\u010dala s turnejo po Ameriki;<\/strong><\/p>\n<p><strong>programsko \u2013 s kak\u0161nim prijemom ste se namenili izbrati program; ste bili pri izbiri sami, ali ste imeli ob sebi kak\u0161no \u00bbposvetovalno telo\u00ab; kaj ste \u017eeleli postaviti v sredi\u0161\u010de svojega programa; v \u010dem je bilo programsko jedro; kako ste program nadgrajevali; kako so potekale vaje; kak\u0161no je bilo \u2013 s pevskega stali\u0161\u010da \u2013 delo z osmimi solisti in z enim pevskim telesom;<\/strong><\/p>\n<p><strong>katerih prijemov ste se dr\u017eali pri interpretacijah; kako ste se interpretacij sploh lotili, kako ste se vanje poglabljali;<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u010dlove\u0161ko \u2013 kak\u0161ne so bile razmere v oktetu na za\u010detku in kak\u0161ne v nadaljevanju, denimo po prvih uspehih, po prvem letu delovanja, po prvi turneji v tujini; so se za\u010deli kazati tudi \u00bbzunanji vplivi\u00ab; kako so se pevci razumeli med sabo; obvladovati osem izrazitih umetnikov je pomenilo obvladovati (beri krotiti) tudi osem posebnih zna\u010dajev; kako se je razvijal ob\u010dutek pripadnosti elitnemu ansamblu, in to pevskemu; je ob\u010dutek pripadnosti pre\u0161el v ob\u010dutek predanosti, v brez- pogojno zavezanost Slovenskemu oktetu; so se pevci zavedali, kaj imajo, kak\u0161no milost jim je naklonilo \u017eivljenje, kak\u0161no sre\u010do, kakr\u0161na doleti le izbrance v slovenskem narodu?<\/strong><\/p>\n<p>Vpra\u0161anje je res podrobno raz\u010dlenjeno, odgovoril pa bom scela; menim, da bo pripoved tako bolj linearna, strnjena in da bo bolj pritegnila pozornost.<\/p>\n<p>Torej \u2013 kdo je predlagal, v kak\u0161nem sestavu naj pojdejo slovenski pevci med svoje rojake v Ameriki, mi ni znano. Kmalu se je izkazalo, da oktet za to prilo\u017enost ni bil najbolj primerna oblika. Oktet \u2013 imenovati bi se moral Slovenski vokalni oktet \u2013 je komorno zdru\u017eenje, ki poje brez dirigenta, kar pomeni, da mora biti vsak \u010dlan ne le zanesljiv solist, temve\u010d \u2013 pod\u010drtujem \u2013 splo\u0161no in strokovno razgledan glasbenik z visoko sr\u010dno kulturo. Takim pogojem je od izbranih osmih ustrezal le Janez Lipu\u0161\u010dek. Dermota je \u0161e \u0161tudiral solopetje, drugi pa so bili napol ali skromno \u0161olani solisti. Sestav je bil tudi glede splo\u0161ne in glasbene izobrazbe heterogen. Govoriti o \u00bbosmih umetnikih\u00ab bi bilo tedaj \u0161e prezgodaj. Kak\u0161no raven pa bomo dosegli, je bila za nas vse \u0161e uganka. Osnova, na kateri sem za\u010del graditi, je bila: osem lepih, zares lepih, \u010deprav \u0161e ne idealno ugla\u0161enih glasov in iskrena, popolna zavezanost slu\u017ebi lepih umetnosti. No, pri enem od \u010dlanov smo do\u017eiveli tudi odstopanje od te glavne premise, ostaja pa lep glas, ki je v oktetu pustil poseben pe\u010dat.<\/p>\n<p>\u010ce se prav spominjam, smo vaje za\u010deli nekje v drugi polovici oktobra 1951.<\/p>\n<p>Sestava programa mi je bila prepu\u0161\u010dena. Izbral sem za dva celove\u010derna koncerta \u2013 po mojem okusu \u2013 najlep\u0161ih slovenskih umetnin, predvsem domoljubnih skladb iz vseh obdobij, od Gallusa do sodobnih, in priredb slovenskih ljudskih pesmi. \u010casa ni bilo na pretek, zavihati je bilo treba rokave. Vadili smo vsak ve\u010der, kadar smo bili prosti, v\u010dasih tudi do \u0161tirikrat na teden.<\/p>\n<p>Kmalu so se pojavile tudi prve te\u017eave: baritona sta imela tendenco vi\u0161anja, nekateri so imeli te\u017eave z ritmom, drugi z dikcijo in tako naprej. S posebnimi vajami, s trdim delom in doslednostjo nam je uspelo premagati te ovire.<\/p>\n<p>Huje je bilo z interpretacijo, kakr\u0161ne fantje dotlej \u0161e niso sli\u0161ali pri nobenem zboru. \u0160lo je namre\u010d za oblikovanje glasbenih misli (fraziranje), kar je bilo pri nas tisti \u010das po vojni, ko smo prepevali skoraj samo borbene in udarne pesmi mehani\u010dno in \u00bbna ves glas\u00ab, \u0161e \u00bb\u0161panska vas\u00ab.<\/p>\n<p>Pa sem vztrajal pri fraziranju. Na vaji sem neko\u010d do\u017eivel tudi izrazito upiranje. Bo\u017eo Gro\u0161elj je polo\u017eil notno mapo na klavir in rekel: \u00bbPojem \u017ee leta in leta v raznih sestavih, a takole \u0161e nismo nikjer peli...\u00ab Lipu\u0161\u010dek pa, ki se je takoj zavedal, da delam pravilno, je mirno dejal: \u00bbFant, tako bo\u0161 pel, kot Janez zahteva, ali pa jaz grem!\u00ab Sledil je trenutek smrtne ti\u0161ine \u2013 in vaja je tekla naprej. Podobno se je ponovilo \u0161e enkrat pozneje pri nekem drugem glasu, nato pa se je oktet sprijaznil z mojim na\u010dinom dela in ni ve\u010d iskal drugega umetni\u0161kega vodje. A bojevati sem se moral za vsako frazo. To je bilo zame trdo, zares naporno delo, ki pa se je obrestovalo in obrodilo \u017elahten sad: vsi doma\u010di, zlasti pa tuji kritiki so hvalili in ob\u010dudovali predvsem interpretacijo in enkraten, neponovljiv, pravi slovenski zvok prve zasedbe Slovenskega vokalnega okteta. Tak uspeh pa smo lahko dosegli tudi zato, ker je bil Lipu\u0161\u010dek nenavadno muzikalen. Skoraj stoodstotno je osvojil mojo interpretacijo in jo s svojo sugestivno mo\u010djo prena\u0161al na kolege.<\/p>\n<p>Naklju\u010dje je naneslo, da je oktet prvi\u010d nastopil in zapel nekaj pesmi na ob\u010dnem zboru Dru\u0161tva slovenskih skladateljev. Po nastopu je prvi pri\u0161el k meni in mi \u010destital prof. Lucijan Marija \u0160kerjanc, reko\u010d: \u00bbBole, to petje mi je na mo\u010d v\u0161e\u010d, prav rad bi kaj napisal za vas.\u00ab<\/p>\n<p>V zgodnji pomladi 1952 smo za\u010deli poskusne, kraj\u0161e nastope po bolni\u0161nicah in drugih zavodih. Nikoli ne bom pozabil nastopa v zavodu za slepe v \u0160kofji Loki. Ko so zapeli koro\u0161ko ljudsko Pojdam u rute, sem zasli\u0161al tiho ihtenje. Ozrem se v smeri, od koder je prihajalo, in zagledam mo\u017ea petdesetih let, postavnega, lepega lica, po katerem so drsele solze, vse telo pa je drhtelo. Pogledam \u0161e dalje po dvorani. \u010cedalje ve\u010d jih je jokalo. Pretreslo me je, saj sem prvi\u010d v \u017eivljenju do\u017eivel, kaj zmore lepo petje.<\/p>\n<p>Junija 1952 je pri\u0161lo iz Trsta nepri\u010dakovano vabilo za javne koncerte na Tr\u017ea\u0161kem: v Dolini, Nabre\u017eini in Trstu. V skoraj polnem Avditoriju sredi mesta smo do\u017eiveli pravi triumf. Fantje so se morali po kon\u010danem koncertu devetkrat vrniti na oder.<\/p>\n<p>To ni bil navaden koncert. Iz src skoraj vseh \u010dlanov okteta je uspeh pregnal vse dvome o umetni\u0161kem vodji in jih potrdil v veri, da smo na pravi poti, da smo odprli novo obdobje v zgodovinskem razvoju slovenskega zborovskega petja, da smo si za vrsto let zagotovili naklonjenost tr\u017ea\u0161kega ob\u010dinstva (nekaj let smo imeli v Trstu kar po dva koncerta na leto), da smo v \u0161tevilnih srcih na\u0161ih rojakov prebudili ali obnovili narodno zavest in ponos in \u0161e in \u0161e... Ni mogo\u010de pozabiti zahvalnih besed in hvale\u017enih pogledov, solznih o\u010di mnogih poslu\u0161alcev, ki so nam po koncertu pri\u0161li osebno stisnit roko. Zares ne trdim zaman, da je bil to zgodovinski koncert. In kak\u0161no naklju\u010dje! V Trstu sem do\u017eivel svoj ognjeni krst, v tistem Trstu, o katerem mi je toliko pripovedoval o\u010de, po rodu Kra\u0161evec iz Avberja, ko sem bil \u0161e otrok. Pravil je, kako je rad spremljal svojo mater iz Avberja v Trst, kamor je dvakrat na teden nosila naprodaj maslo in jajca, za pre\u017eivetje. Pa o svojem dedu mi je pravil o\u010de, Jo\u017eetu Boletu, ki je \u2013 ko \u0161e ni bilo \u00bb\u017eelezne ceste\u00ab \u2013 s parom volov vozil iz Trsta na Dunaj kolonialno blago. Ko se je po treh mesecih vo\u017enje vrnil, je \u00bbprodal tam par volov\u00ab (A\u0161kerc), kupil dva mlada in sve\u017ea in znova odrinil proti Dunaju.<\/p>\n<p>Po koncertu v Trstu je v vsej Sloveniji zavr\u0161alo: Slovenski oktet! Vse ga je hotelo videti in sli\u0161ati.<\/p>\n<p>Zvedeli smo tudi, da z Ameriko ne bo ni\u010d. Spet smo zavihali rokave, dopolnili program s tehtnej\u0161imi skladbami ter v dveh letih obredli vsa mesta in vse ve\u010dje kraje v Sloveniji. Povsod so bile nabito polne dvorane. Nekatere premajhne, da so ljudje morali ostati in poslu\u0161ati zunaj. Mnogi so jokali. Eni od ganotja, drugi iz veselja, tretji zavoljo ponosa ...<\/p>\n<p>Vsi pa smo bili sre\u010dni.<\/p>\n<p>Slovenski oktet je pod mojim vodstvom postal po- jem, postal je vzor lepega petja v vseh pogledih. Dosegli smo zvok, izena\u010den od najti\u0161jega pianissima do mogo\u010dnega fortissima, ki so nam ga zavidali po vsem svetu. Nekateri kritiki so ga primerjali z orgelskim zvokom. Ta zvok je bil mehak, nikdar oster, lepe \u017eametne barve in tipi\u010dno slovenski. Vsak zborovski dirigent je \u017eelel zvedeti, kako sem ga dosegel.<\/p>\n<p>Skladbe sem izbiral po najstro\u017ejem kriteriju \u2013 po umetni\u0161ki vrednosti. Na\u0161 program so jemali \u2013 in ga \u0161e vedno jemljejo \u2013 za zgled vsi okteti in tudi mo\u0161ki zbori na Slovenskem.<\/p>\n<p>Posebno skrb sem posve\u010dal razvrstitvi posameznih pesmi za koncertni nastop, kar je za celoten uspeh koncerta na mo\u010d pomembna, pri nas, \u017eal, precej zanemarjena postavka. Omenim naj samo dve pesmi, ki smo ju med drugim zasejali in jih danes pojo vsi zbori: Nocoj pa, oh, nocoj in Pa se sli\u0161.<\/p>\n<p>Na oktetovo pobudo so skladatelji napisali lepo \u0161tevilo novih skladb, \u0161e veliko ve\u010d pa priredb ljudskih pesmi (Tomc, \u0160vara, \u0160ivic, Je\u017e in drugi). Posebno pozornost pa smo posvetili Gallusu.<\/p>\n<p>Najve\u010d smo s Slovenskim oktetom prispevali k razvoju slovenskega zborovskega petja in glasbene kulture nasploh z novo interpretacijo glasbenih umetnin, kakr\u0161ne slovensko uho dotlej ni bilo vajeno.<\/p>\n<p>Interpretacija (interpretare pomeni razlagati, tolma\u010diti) je na mo\u010d zamotan du\u0161evni proces, v katerem mora dirigent z intuicijo iz mrtvih not razbrati, kaj je hotel skladatelj z zapisanimi znamenji povedati. Z drugo besedo: dirigent mora odmeriti in uskladiti prvine, iz katerih je sestavljena skladba. Ker je teh prvin veliko \u2013 ritem, tempo, melodika, dinamika, agogika, korone, pavze, cezure, lokovanje glasbenih misli in tako naprej \u2013 je mo\u017enih tudi veliko interpretacij skladbe.<\/p>\n<p>Slovenski oktet je za\u010del novi vek slovenskega petja. Za pevce pa bi rekel, da se niso niti pribli\u017eno zavedali, kak\u0161no sre\u010do jim je poklonilo \u017eivljenje, saj niso imeli niti \u010dasa, da bi se zavedli enkratnosti svojega poslanstva, ker so se nenadoma zna\u0161li v nekem vrtincu, ki jih je sproti odna\u0161al s sabo. Morda se je samo Lipu\u0161\u010dek zavedal tega! On je bil pevec takih kvalitet, kak\u0161nega poslej nismo imeli ve\u010d.<\/p>\n<p>Prof. Bole, zakaj ste zapustili Slovenski oktet? In \u2013 ali ste po svojem odhodu \u0161e spremljali njegovo delo?<\/p>\n<p>Zanimivo je, da so me doslej le redki vpra\u0161ali, zakaj sem zapustil Slovenski oktet. To da \u010dloveku misliti.<\/p>\n<p>Sre\u010dni trenutki so navadno kratki. Znotraj okteta se je dogajalo marsikaj, kar javnosti seveda ni bilo na o\u010deh. Nekajkrat sem bil \u017ertev grobih prevar, denimo ko se je oktetu odprla turneja po Nizozemski in Belgiji, ki smo si jo \u00bbizborili\u00ab z lepim nastopom na Bledu. Po izmenjavi naslovov in v pri\u010dakovanju po\u0161tnega odziva \u2013 ki ga ni in ni hotelo biti \u2013 sem sredi pomladi 1954 iz \u010dasopisa izvedel, da: \u00bbJutri odpotuje slavni slovenski oktet na celomese\u010dno turnejo po Nizozemski\u00ab. Zadevi je botroval na\u0161 sicer nadarjeni organizator, ki pa je bil v\u010dasih malo preve\u010d vnet za zakulisne igrice, ki oktetu niso bile v korist.<\/p>\n<p>Vsa kulturna Ljubljana je bila zaradi tega dogodka ogor\u010dena in zgro\u017eena. Organizator je kot opravi\u010dilo, da so me pustili doma, navedel, da mi na notranji upravi niso hoteli izdati potnega lista. Pozneje sem zvedel, da na notranjo upravo sploh nih\u010de ni vlo\u017eil pro\u0161nje zame; potni list pa bi dobil v trenutku, saj sem bil ve\u010dkrat z oktetom v Trstu, ki je bil prav tako na tujem.<\/p>\n<p>Ko se je oktet vrnil s turneje, je trajalo pribli\u017eno mesec dni, da se je Lipu\u0161\u010dek pojavil pri meni doma, se opravi\u010dil v imenu okteta in vpra\u0161al, kdaj da bomo nadaljevali delo. Pa sem odlo\u010dno odklonil in mu povedal, da s temi ljudmi ne bom ve\u010d sodeloval, razen pod pogojem, da zamenjamo enega \u010dlana. Mesec dni so iskali drugega umetni\u0161kega vodjo, a ker nih\u010de ni hotel sprejeti, je Lipu\u0161\u010dek spet pri\u0161el k meni in sem se dal pregovoriti.<\/p>\n<p>Ponovni koncert v Trstu nas je pomiril in spet povezal. Najtr\u0161i oreh za oktet pa je bil v tem letu koncert v okviru drugega Ljubljanskega festivala. Na njem smo med drugim prvi\u010d izvajali eno najte\u017ejih skladb za mo\u0161ki zbor, Kozinov Obro\u010d. To je bil tudi prvi javni koncert Slovenskega okteta v Ljubljani. Publika je bila radovedna, vstopnice razprodane \u017ee ve\u010d dni pred koncertom in fantje so imeli nekaj treme. Ta trema je v prvem delu koncerta povzro\u010dila kak\u0161no intonan\u010dno te\u017eavo, v drugem delu pa so se pevci sprostili in dosegli prav lepe do\u017eivljajske vrhunce. V kritiki o tem koncertu je Pavle \u0160ivic predlagal \u00bbbole\u010de spremembe v sestavu\u00ab. \u010ce bi se te spremembe uresni\u010dile, bi bilo prihranjenega veliko nepotrebnega trpljenja vsega ansambla in zgodba Slovenskega okteta bi se povsem druga\u010de razpletla.<\/p>\n<p>Pa nadaljujmo \u2013 nekega ve\u010dera je organizacijski vodja pripeljal na vajo Borisa Trampu\u017ea in ga brez poprej\u0161njega posvetovanja z nami predlagal za novega organizacijskega vodjo. Nad to potezo smo bili vsi zaprepadeni, vendar si ni upal nih\u010de ugovarjati, ker je bil Trampu\u017e \u010dlan partije. Z novim organizacijskim vodjo sva se dobro razumela do turneje na Kitajsko, v \u0160anghaju sva se pa raz\u0161la. Odtlej sem \u010dutil nara\u0161\u010dajo\u010do nenaklonjenost; po turneji po Italiji spomladi leta 1957 sem Lipu\u0161\u010dku dejal, naj sporo\u010di oktetu, da ga nepreklicno zapu\u0161\u010dam. Te moje odlo\u010ditve ni nih\u010de pri\u010dakoval. Lipu\u0161\u010dek me je nagovarjal, naj ostanem. V za\u010detku junija pa sem od Slovenskega okteta dobil pismo, v katerem so mi sporo\u010dali, da prekinjajo pogodbo, ki so jo sklenili z menoj leta 1951, ter predlagajo \u2013 \u010de bomo v prihodnji sezoni \u0161e sodelovali \u2013, da sklenemo novo pogodbo, po kateri ne delimo ve\u010d \u010distih dohodkov na devet delov kot doslej, temve\u010d da bom pla\u010dan od vaje. Pogodba je bila med drugim neveljavna, ker je niso podpisali vsi \u010dlani okteta. Lipu\u0161\u010dek se namre\u010d s tak\u0161no re\u0161itvijo ni strinjal. Tak\u0161en odnos se mi ni zdel lojalen, vztrajal sem pri svoji odlo\u010ditvi in torej sklenil svoje obdobje pri Slovenskem oktetu. Oktet je vse poletje in \u0161e pozno v jesen iskal novega umetni\u0161kega vodjo. Po nekaj mesecih jih je sprejel Valens Vodu\u0161ek, ki do tedaj ni vodil \u0161e nobenega zbora.<\/p>\n<p>Odtlej sem delo okteta spremljal bolj od dale\u010d. Nekaj let nisem smel sli\u0161ati besede Slovenski oktet. Rana, ki so mi jo zadali, je preve\u010d skelela in \u017ege \u0161e danes. \u0160ele zdaj vem, kako te\u017eko je odpu\u0161\u010dati, pozabi\u0161 pa nikoli. Posebno ne, ker so se krivice \u0161e nadaljevale... Osebne stike sem ohranil samo z Lipu\u0161\u010dkom. Sre\u010devala sva se pogosto. Njegova tragi\u010dna smrt me je globoko prizadela. Bilo je res mu\u010dno: ko sem po vaji z zborom srednje glasbene \u0161ole pri\u0161el domov in odprl vrata v stanovanje, sem zasli\u0161al njegov glas \u00bbNe jokaj, ljubica...\u00ab Stopil sem v sobo in na ekranu zagledal njegovo sliko v \u017ealnem okviru. Zajokal sem. Kot otrok. Tisti hip mi je bilo jasno, da okteta, kakr\u0161en je bil z Janezom, \u0161e dolgo ne bo, ali pa nikdar ve\u010d.<\/p>\n<p><strong>Prav zaradi tega vas najbr\u017e ve\u017eejo na uspehe in do\u017eivetja iz teh \u010dasov mo\u010dni spomini.<\/strong><\/p>\n<p>To pa, vsekakor, da, gotovo. O zmagoslavnih nastopih po Tr\u017ea\u0161kem sem \u017ee pripovedoval. Potem smo za\u010deli osvajati Evropo. Povsod smo dobili izvrstne kritike. V dr\u017eavah, v katerih smo gostovali, so Slovenski oktet postavljali za vzor doma\u010dim zborom. Leta 1955 je na koncert v Trstu prvi\u010d pri\u0161el tudi dirigent opernega orkestra in zbora Verdi Luigi To\ufb00olo in oktetu osebno \u010destital.<\/p>\n<p>Izjemno je bilo do\u017eivetje na tekmovanju v Llangollenu v Angliji. Oktet je nastopil \u0161tirikrat, na dveh tekmovanjih in na dveh koncertih. Tekmoval je v dveh disciplinah: z umetno in z ljudsko pesmijo. \u017de med tekmovanjem je prevladalo mnenje, da je to najbolj\u0161i ansambel nasploh. Toda komisija nam ni prisodila prvega mesta, ker je ugotovila, da sta v na\u0161em sestavu dva profesionalna pevca, tekmovanje pa je bilo namenjeno amaterjem.<\/p>\n<p>Med snemanjem za BBC, ki je potekalo v neki stari gotski kapeli, je pri\u0161el v studio neki angle\u0161ki dirigent in me vpra\u0161al, kje so \u0161e drugi pevci. Odgovoril sem mu, da smo to vsi. Nakar je za\u010dudeno pripomnil, da je mislil, da nas je najmanj trideset.<\/p>\n<p>Od vseh je bila najbolj veli\u010dastna turneja po Kitajski. Ko nas je pri\u0161el v Ljubljano poslu\u0161at kulturni ata\u0161e kitajskega veleposlani\u0161tva v Beogradu, sem ga vpra\u0161al, kak\u0161en program \u017eelijo imeti. \u00bbTo pa je popolnoma va\u0161a stvar,\u00ab mi je odgovoril. Ata\u0161eja sem tudi prosil, naj mi po\u0161lje eno ali ve\u010d kitajskih ljudskih pesmi. Poslal mi jih je 90 (enoglasnih), vse s klavirsko spremljavo v originalnem jeziku in z angle\u0161kim prevodom. Izbral sem pesem Cai na jao in prosil prof. Lipov\u0161ka, da mi je napisal aran\u017ema. Pesem je solisti\u010dno pel Lipu\u0161\u010dek, drugi so ga mrmraje spremljali. Pesem poje o dekletu, ki prebiva s svojo mamo v samotni hi\u0161i, mimo nje pa vsak dan \u017eene svoje ov\u010dice na pa\u0161o mlad pastir. Dekle mu je vsak dan bolj v\u0161e\u010d. Po vsakem koncertu smo pesem dodajali kot poklon kitajskemu ob\u010dinstvu. Uspeha ni mo\u010d opisati z besedami. Na moje vpra\u0161anje, zakaj so ljudje tako navdu\u0161eni nad njo, mi je prevajalec odgovoril, da smo izbrali pesem, ki je v vsej de\u017eeli najbolj priljubljena.<\/p>\n<p>In \u0161e zanimivost: v Beli krajini je doma pesem z enakim motivom: V bregu stoji \u017euta ku\u010da ta, ta, ta; v njej prebiva stara majka ta, ta, ta; ona ima eno h\u010derko to, to, to; ona ima \u017eute lasi ti, ti, ti; ona ima \u010drne o\u010di ti, ti, ti ...<\/p>\n<p>Kitajska nas je sprejela kraljevsko. Take pozornosti \u2013 v vseh pogledih \u2013 nisem ne prej ne pozneje v \u017eivljenju do\u017eivel nikjer na tem bo\u017ejem svetu. Namestnik ministra za kulturo me je vseskozi vabil, naj ostanem vsaj dve leti pri njih in ustanovim zborovsko \u0161olo (ponujal mi je 800 dolarjev mese\u010dnega honorarja), a jaz sem si \u017eelel samo \u010dim prej domov.<\/p>\n<p>Na poslovilnem koncertu se je zunanji minister \u010cu En Laj vsakemu od nas posebej zahvalil in z vsakim nazdravil. Sledil je kratek koncert, na katerem so nastopili najprej na\u0161i solisti in oktet. Vrstni red nastopajo\u010dih so dolo\u010dili oni in z njim dali tudi svojo oceno (od slabih do najbolj\u0161ih). Najve\u010dji aplavz je po\u017eel oktet, moral je celo dodajati.<\/p>\n<p><strong>Prof. Janez Bole, kako si razlagate fenomen Slovenskega okteta?<\/strong><\/p>\n<p>Premi\u0161ljujem, \u0161e danes nenehno premi\u0161ljujem o tem. Dobro se zavedam, kaj so oktetu \u2013 in meni \u0161e posebno \u2013 priznali kritika in ljudje. Kritiki so mi vedno pomagali pri mojem te\u017ekem delu, in ko so fantje brali navdu\u0161ena poro\u010dila o svojem petju, so spoznavali, da delamo prav, da smo na pravi poti. Spoznali so vrednost takega muziciranja, kot smo ga izvajali, in uvideli, da vodi k uspehu.<\/p>\n<p>Pojav tega fenomena pa resni\u010dno zadeva slovensko glasbeno kulturo. Mi smo obrnili novi list v razvoju slovenske zborovske kulture. V Sloveniji je po vzoru Slovenskega okteta nastalo nad sto oktetov. Pri dobrih pevcih smo zbudili in prebudili zavest in nov ob\u010dutek za vrednote, kot kaj pomeni pravilno in kakovostno predstavljena glasba. Slovenski oktet je pokazal, kaj pomeni za vzgojo naroda tak\u0161en vrhunski ansambel, ki je predramil vso Slovenijo, ker je dvignil kulturo zborovskega petja. Slovenski oktet je \u017ee s prvim koncertom oznanil, da je z novim ansamblom nastalo nekaj, \u010demur lahko re\u010demo mejnik slovenske pevske kulture. In ta nova pevska kultura je slonela \u2013 in sloni \u0161e danes \u2013 na izboru pesmi, torej na sporedu, in na kakovosti izvajanja. Slovenski oktet je vrnil ljudstvu pesmi, kot so Nocoj pa, oh, nocoj in Pa se sli\u0161, po zaslugi svojega vrhunskega petja pa je obiskal vseh pet celin sveta. Prek njegovih plo\u0161\u010d, ki so iz\u0161le v ve\u010d tiso\u010d izvodih, je Evropa \u017ee leta 1954 spoznala Slovenijo.<\/p>\n<p>Slovenski oktet je bil in ostaja \u0161e dandana\u0161nji najbolj\u0161i kulturni ambasador Slovenije v svetu.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 6. julija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:1\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2790\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"159\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-valens_vodusek.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Valens Vodu\u0161ek\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">artistic director<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Valens Vodu\u0161ek<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1957\u20131972<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2790\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"159\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-valens_vodusek.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Valens Vodu\u0161ek\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">artistic director<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Valens Vodu\u0161ek<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1957\u20131972<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p><strong>Umetni\u0161ki vodja Slovenskega okteta od leta 1957 do 1972<\/strong><\/p>\n<p>Dr. Valens Vodu\u0161ek se je rodil leta 1912 in umrl leta 1989. Bil je etnomuzikolog, glasbenik in kulturni delavec. Sicer je bil po svoji osnovni izobrazbi pravnik, a ga je ljubezen do glasbe \u017ee zelo zgodaj usmerila v raziskovanje slovenskega ljudskega glasbenega izro\u010dila, ki mu je ostal zvest vse do smrti. Od leta 1955 do 1982 je bil predstojnik Glasbenonarodopisnega in\u0161tituta Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<\/p>\n<p>Bil je pronicljiv znanstvenik in raziskovalec ter humanist \u0161irokih obzorij.<\/p>\n<p>Slovenska kulturna javnost je Vodu\u0161ka bolj poznala kot kulturnega delavca. Pred vojno je pisal operne in glasbene kritike, v letih od 1945 do 1951 je vodil zbor Slovenske \ufb01lharmonije, od 1951 do 1957 je bil direktor ljubljanske Opere.<\/p>\n<p>Izjemno odmevno je bilo njegovo delo pri Slovenskem oktetu, katerega umetni\u0161ki vodja je bil od 1957 do 1972. V tem \u010dasu je Slovenski oktet dosegel umetni\u0161ki vrh, razpoznavnost in vrhunsko interpretacijo umetne in ljudske vokalne glasbe.<\/p>\n<p>Dr. Valensa Vodu\u0161ka je za Slovenski oktet pridobil tedanji organizacijski vodja skupine Boris Trampu\u017e. Z Vodu\u0161kom sta sodelovala \u017ee pred drugo svetovno vojno v Maroltovem Akademskem pevskem zboru. Dr. Vodu\u0161ek je s svojim temeljitim in poglobljenim na\u010dinom dela utrdil in raz\u0161iril oktetov program; gradil je na ljudski pesmi, ki so jo \u010dlani Slovenskega okteta prinesli s seboj iz drugih, \u0161e predvojnih zborovskih zasedb, v katerih so peli. Slovenska ljudska pesem je v Slovenskem oktetu dobila odli\u010dnega predstavnika in utemeljitelja. Leta 1960 so oktet zapustili trije ustanovni \u010dlani, brata Roman in Tone Petrov\u010di\u010d in Artur \u0160ulc, ki je kmalu nato umrl. Umetni\u0161ki vodja je posebej prevzel skrb za delo z novimi \u010dlani in delo s celotnim ansamblom, ki je bilo tako plodno, da je Slovenski oktet \u017ee mesec dni po obnovi obvladal koncertni program na pamet in je lahko nepretrgoma nadaljeval koncertno dejavnost. Umetni\u0161ka zmogljivost se je pokazala \u017ee poleti leta 1960 s koncertom na poletnih igrah v Dubrovniku, na turneji po \u010ce\u0161koslova\u0161ki in pozimi na evropski turneji po Danski, Zahodni Nem\u010diji in Franciji.<\/p>\n<p>Ko so v Slovenski oktet vstopili Danilo \u010cade\u017e, Jo\u017ee Kores, Peter Ambro\u017e in Peter \u010care, prakti\u010dno ni bilo glasovne omejitve ne v vi\u0161ino ne v ni\u017eino, kar je znal Valens Vodu\u0161ek izkoristiti za kakovostno in publiki dopadljivo podajanje pesmi. Na to ka\u017eejo odli\u010dne kritike iz tega obdobja.<\/p>\n<p>V zbornik \u00bbValens Vodu\u0161ek \u2013 Etnomuzikolo\u0161ki \u010dlanki in razprave\u00ab je Marjan \u0160tefan\u010di\u010d prispeval svoje pri\u010devanje (str. 298), v katerem med drugim pravi: \u00bbTudi spomini \u010dlanov okteta iz tega \u010dasa pri\u010dajo, kako plodno je bilo delo z dr. Vodu\u0161kom. Potem ko so bile pesmi umetni\u0161ko postavljene in smo jih znali na pamet, je spremljal njihovo izvajanje doma in na turnejah, kolikor se jih je mogel udele\u017eevati z nami. Poslu\u0161al je v dvorani in potem vse sproti dopolnjeval. Pri pripravi na koncerte ni utrjeval celotnega programa, ampak je vzel v obdelavo posamezno pesem, da smo ji dali sve\u017eo podobo. Tako ni bilo dolgo\u010dasnega ponavljanja in utrjevanja, saj je znal svoja opa\u017eanja in zamisli prepri\u010dljivo povedati, \u010deprav dirigent ni bil.<\/p>\n<p>Veliko je dal tudi na ugla\u0161evanje glasov, zato se je posameznim skupinam posve\u010dal \u0161e pred vajami celotnega ansambla. Ob\u010dudovali smo njegov odnos do zborovske glasbe. K delu je pristopal zelo \u0161tudiozno in je natan\u010dno vedel, kaj ho\u010de. To ka\u017eejo \u0161e njegove priredbe ljudskih in umetnih pesmi, posebno tujih, saj mu je pri tem pomagalo bogato znanje tujih jezikov. S turnej se ga spominjamo kot dru\u017eabnega in prijaznega gospoda. Skrbel je za dobro po\u010dutje med \u010dlani in \u0161e posebej za to\u010dnost, ki smo se je pod njegovim vodstvom vsi radi dr\u017eali.\u00ab<\/p>\n<p>V istem zborniku je svoje vtise o skupnem glasbenem \u017eivljenju z dr. Valensom Vodu\u0161kom zbral tudi Danilo \u010cade\u017e (str. 296): \u00bbPravo znanstvo z gospodom Vodu\u0161kom se\u017ee v januar leta 1966. Takrat je namre\u010d preminil znani slovenski tenorist in gibalo Slovenskega okteta Janez Lipu\u0161\u010dek. Oktet naj bi \u010dez nekaj mesecev od\u0161el na turnejo po Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. Bil sem vabljen na avdicijo v Glasbenonarodopisni in\u0161titut, kjer je imel vaje Slovenski oktet. Zna\u0161el sem se na preizku\u0161nji pred strokovno komisijo, ki so jo sestavljali: dr. Valens Vodu\u0161ek, prvi predsednik okteta ter takratni predsednik Bogdan Poga\u010dnik. Po uspe\u0161ni avdiciji sem se iz Primorske, kjer sem ve\u010d let delal kot ravnatelj glasbene \u0161ole v Novi Gorici, vrnil nazaj v glavno mesto. Tako reko\u010d na vrat na nos sem postal pevec Slovenskega okteta in u\u010denec dr. Valensa Vodu\u0161ka. Spomnim se, kako je s profesionalnim nasme\u0161kom potrdil moje \u010dlanstvo, ko je preizku\u0161al barvo mojega glasu med stebroma slovenskih tenoristov, kot sta bila Rudolf Francl in Ga\u0161per Dermota.<\/p>\n<p>Kot \u010dlan okteta sem za\u010del podrobno spoznavati Vodu\u0161ka. S spo\u0161tljivo intelektualno mirnostjo oz. dr\u017eo je bil prav on tisti, ki je v obdobju vodenja okteta dajal svojstven pe\u010dat glasbeni rasti ansambla... Pri oktetu je deloval avtoritativno in je bil zahteven. Hkrati smo ga spo\u0161tovali zaradi njegove \u010dlove\u0161ke skromnosti. Sam je ugotavljal, da je premalo glasbenih del za mo\u0161ke ansamble. Kar na tiho so na na\u0161e pulte prihajale njegove priredbe glasbenih del, predvsem Gallusa. Mnogi na\u0161i zbori zdaj pojejo prav Vodu\u0161kove priredbe. Posebno pa se je izkazal v poznavanju ljudskega melosa. Prav z njim je Slovenski oktet predstavil najve\u010d ljudskih in ponarodelih pesmi s pravo mero kantilene, zaradi katere smo \u017eeli toliko odobravanja doma in v tujini. Od nas je prav v teh elementih zahteval najve\u010djo disciplino.<\/p>\n<p>S ponosom lahko zatrdim, da je bil Glasbenonarodopisni in\u0161titut na Wolfovi ulici prava kovnica doslednega petja, interpretacij in velikih uspehov... Ve\u010dkrat pa ga sploh ni bilo na vaje. Takrat smo vedeli, da se je umaknil v samoto Bohinja, kjer je v Ukancu imel nekak\u0161en intimni 'azil', da bi se spo\u010dil. S te\u017eavo se je vra\u010dal v mestni vrve\u017e. S Kozlev\u010darjem nama ni bilo prijetno, ko sva ga morala iskati in mu kaliti mir v naravi. A to sva morala storiti, kajti brez njega ne bi bilo poti naprej.\u00ab<\/p>\n<p>Valens Vodu\u0161ek je Slovenski oktet vodil petnajst let. Bogdan Poga\u010dnik pravi, da je \u00bbs svojim pre\ufb01njenim posluhom in znanjem Slovenski oktet zbrusil v zares ljudski, pa tudi zares reprezentativni ansambel. Poleg tega je imel sre\u010do, da so v \u010dasu njegovega vodenja peli v oktetu nekateri zares mo\u010dni glasovi, nekateri operni in ljudski pevci s trdno osnovo, \u010deprav mu je tudi to v\u010dasih delalo preglavice in mu zapletalo sicer zami\u0161ljeni stilni program\u00ab (Revija STOP, 19. junija 1980).<\/p>\n<p>Ko je za\u010delo pokati po \u0161ivih in so postajali nesporazumi vse globlji, je dr. Valens Vodu\u0161ek dal odpoved. Toda pevci so ga \u0161e naprej spo\u0161tovali in njegovo delo, mnoge pesmi, ki so jih na\u0161tudirali pod njegovim vodstvom, je Slovenski oktet \u0161e in \u0161e nosil s sabo po svetu in jih ponujal ljudem vseh jezikov, ras, ver in barve ko\u017ee.<\/p>\n<p>In mnoge med njimi so v zlati zakladnici Slovenskega okteta in jih poje \u0161e danes.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:2\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2792\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"164\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-darijan_bozic.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Darijan Bo\u017ei\u010d\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">artistic director<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Darijan Bo\u017ei\u010d<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1972\u20131974<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2792\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"164\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-darijan_bozic.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Darijan Bo\u017ei\u010d\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">artistic director<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Darijan Bo\u017ei\u010d<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1972\u20131974<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p><strong>Umetni\u0161ki vodja Slovenskega okteta od leta 1972 do 1974<\/strong><\/p>\n<p><strong>Prof. Darijan Bo\u017ei\u010d<\/strong> se je rodil v Slavonskem Brodu na Hrva\u0161kem leta 1933.<\/p>\n<p>Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je iz kompozicije diplomiral leta 1958, iz dirigiranja pa leta 1961. Izpopolnjeval se je tudi v Parizu in Londonu. Bil je ravnatelj Slovenske \ufb01lharmonije in ravnatelj Opere in baleta SNG v Ljubljani.<\/p>\n<p>Spomladi leta 1972 ga je Danilo \u010cade\u017e pritegnil k Slovenskemu oktetu. \u010ceprav je bil mlad, si je med pevci kmalu pridobil potrebno avtoriteto. Glavna dilema, na katero je naletel v ansamblu, je bilo razhajanje med profesionalno kakovostjo in izredno zahtevno vlogo, ki jo je opravljal Slovenski oktet, ter njegovo amatersko organizacijsko osnovo. Zaradi teh okoli\u0161\u010din rednega denarnega dohodka ni bilo, prof. Bo\u017ei\u010d pa je \u017eivel od svojega svobodnega poklica, zato se je po dveh letih prijateljsko poslovil od okteta.<\/p>\n<p>Z oktetovci je vsekakor izredno rad delal. Sam je dejal, da \u00bbto niso glasovi, to so in\u0161trumenti\u00ab.<\/p>\n<p>Kot in\u0161trumentalist in skladatelj avantgardne smeri je v Slovenski oktet vnesel smisel za ritem in za organizirano logiko. V kratkem \u010dasu sodelovanja je Slovenski oktet na\u0161tudiral tudi njegovo skladbo Ave Marija, ki je bila priljubljena pri poslu\u0161alcih in jo je oktet redno izvajal.<\/p>\n<p>Oktet je pod njegovim vodstvom na\u0161tudiral tudi skladbo Marijana Gabrijel\u010di\u010da Vetri v polju, ki jo je \u2013 \u010deprav je zelo zahtevna tako za izvajalca kot za poslu\u0161alca \u2013 tolikokrat izvajal, da je postala del \u017eeleznega repertoarja Slovenskega okteta in... poslu\u0161alcev.<\/p>\n<p><strong>Prof. Bo\u017ei\u010d, s Slovenskim oktetom ste delali dve leti. Kaj trajnega je pustilo v vas to obdobje?<\/strong><\/p>\n<p>Takrat sem bil direktor Slovenske \ufb01lharmonije; oktetovci so pri\u0161li k meni z idejo, da bi jih vodil. Prepri\u010dali so me, a smo se domenili, da prevzamem le za ob\u010dasno vodenje. Potem pa me je zagrabilo in sem delal z veseljem. Z njimi sem hodil tudi na turneje, kajti mnenja sem, da mora dirigent biti zraven, ko oktet poje, in mora hoditi tudi na turneje. Za neko turnejo po Italiji, ki je bila tudi politi\u010dno pomembna, so me celo klicali na sekretariat za zunanje zadeve in mi zabi\u010dali, da se je moram udele\u017eiti.<\/p>\n<p>Kratkotrajno vodenje Slovenskega okteta je nekaj trajnih ob\u010dutij gotovo pustilo v meni. Po orientaciji sem bolj orkestrski dirigent in zato nekaterim ni \u0161lo v ra\u010dun, da in\u0161trumentalist dela z vokalnim oktetom in to tako visoke kakovosti. Toda \u2013 \u010de so me povabili, zakaj ne bi sprejel!<\/p>\n<p>Takrat je veljalo, da so zboristi svet zase, orkestra\u0161i pa svet zase. Pevci so bili v podrejenem polo\u017eaju \u010de\u0161, poje\u0161 lahko, tudi \u010de ne pozna\u0161 not. Jaz pa sem ugotovil, da so pevci v oktetu peli kot in\u0161trumenti. Zame je bilo veliko presene\u010denje, ko sem odkril, da je \u010dlove\u0161ki glas zmo\u017een toliko kot in\u0161trument. Ugotovil sem tudi, da je Slovenski oktet sicer dober ansambel, ampak nesre\u010den, ker ni bilo mo\u017enosti za profesionalizacijo.<\/p>\n<p><strong>Sami ste izjavili, da to niso glasovi, da so in\u0161trumenti. Kako so se na va\u0161e umetni\u0161ko vodenje odzivali ti in\u0161trumenti?<\/strong><\/p>\n<p>Peli so \u017ee na\u0161tudirani repertoar. Razlo\u017eili so mi, kako ga pojejo, in tisto, kar so znali, je bilo odli\u010dno na\u0161tudirano in izvedeno.<\/p>\n<p>Sam pri sebi sem razmi\u0161ljal, da bi moral Slovenski oktet peti tudi moderniste, vendar ni bilo govora, da bi se lotili \u0161tudija zahtevnega avantgardnega programa, ker \u010dasa za to sploh ni bilo.<\/p>\n<p>Pevci so delali amatersko, peli pa vrhunsko. Na vaje so prihajali po rednem delovnem \u010dasu v slu\u017ebah, veliko prostega \u010dasa je \u0161lo za nastope, koncerte in turneje.<\/p>\n<p>Nenavaden se mi je zdel odnos dr\u017eave do tak\u0161ne skupine \u2013 zahtevala je dovr\u0161enost, zanjo pa ni mogla dati ni\u010desar.<\/p>\n<p>Kar se pa mojega dela ti\u010de, so se pevci nanj odzivali zelo dobro. Nisem imel pripomb. Za tisto dobo je bil oktet perfekten in za sprotno delo smo se odli\u010dno ujeli.<\/p>\n<p>Na dalj\u0161e sodelovanje pa nisem mogel misliti; starostna razlika med skupinami pevcev v ansamblu je bila velika \u2013 morda bi bilo treba sestav spremeniti, tudi za \u0161tudij druga\u010dnega repertoarja po moji zamisli. Toda gmotne osnove za to ni bilo in tudi sam, ker sem \u017eivel od glasbe, se na ob\u010dasne dohodke nisem mogel zana\u0161ati.<\/p>\n<p><strong>V \u010dem je razlika pri delu z vrhunskim in\u0161trumentalnim ansamblom in vrhunskim pevskim ansamblom?<\/strong><\/p>\n<p>Pri in\u0161trumentu ni omejitev, izvajalci morajo izvajati vse. Pevec pa je odvisen od glasu in od naravnih danosti.<\/p>\n<p><strong>Kljub kratkemu obdobju ste napisali ali priredili veliko skladb za Slovenski oktet. Na kaj ste bili najbolj pozorni, ko ste ustvarjali za oktet, ki ste ga sami vodili?<\/strong><\/p>\n<p>Vsak glas posebej sem sli\u0161al in ga poznal; poznal sem obseg, zmo\u017enosti, obstoj gluhih con; pisal sem za te ljudi, za pevce, ki sem jih poznal do potankosti. Oktet je imel \u017ee izdelan repertoar in ga ni imelo smisla spreminjati. Komu na \u010dast bi delal revolucijo?<\/p>\n<p>Priredbe pa sem pisal pevcem na ko\u017eo in sem bil zelo zadovoljen z njihovim izvajanjem. Najbolj znana, ka\u017ee, da tudi najbolj uspe\u0161na, je bila priredba Schubertove \u00bbAve Maria\u00ab... nato pa \u0161e koro\u0161ka ljudska \u00bbPojdam u rute\u00ab v pevski obliki, kot so jo peli Selani; izkoristil sem visoko nastavljeni tenor Danila \u010cade\u017ea, dodal \u0161e recitirajo\u010di \u017eenski glas in je v polni dvorani Cankarjevega doma izzvenela zelo pretresljivo. Zelo dobro pa se spominjam tudi \u00bbDrumelce\u00ab \u2013 solisti\u010dni del je pel Peter Ambro\u017e \u2013, ki je postala tudi zelo pri- ljubljena pri poslu\u0161alcih.<\/p>\n<p><strong>Ste se s pevci ujemali ali je bilo v zvezi s sporedi, interpretacijo, na\u010dinom dela veliko diskusij?<\/strong><\/p>\n<p>Nismo dosti razpravljali. Ko smo postavili smernice programa, smo se \u0161e o tem in onem pomenili, nato smo peli. \u010clani okteta so bili ubogljivi, poslu\u0161ni, korektni in spo\u0161tljivi. Pred vajo in po njej je bilo veliko smeha in \u0161ale, ko pa smo enkrat za\u010deli, je bil odnos zelo akademski. Spominjam se, da so na moje vaje hodili pevci in dirigenti poslu\u0161at, kako delamo. To je bilo posebno priznanje in zado\u0161\u010denje, v brk tistim, ki Slovenskega okteta niso marali.<\/p>\n<p><strong>Kaj ste najbolj ob\u010dudovali pri Slovenskem oktetu in kaj vas je najbolj motilo?<\/strong><\/p>\n<p>Pri pevcih Slovenskega okteta sem ob\u010dudoval stopnjo zborovskega znanja; takrat sem v tem ansamblu lahko ena\u010dil glas in\u0161trumentu v orkestru. Kakr\u0161nekoli note so dobili v roke, so peli. Oktet je bil lahko vzorec za tak\u0161no delo. Motil pa me je amaterski pristop k organizaciji dela. Zaradi razlike v letih med \u010dlani je bila vedno trzavica, ali se bo kaj spremenilo, kaj zamenjalo, ali ne. To je stopnjevalo ob\u010dutek nelagodnosti.<\/p>\n<p><strong>Va\u0161e mnenje o delu in pomenu Slovenskega okteta in o njegovi vlogi na dana\u0161njem pevskem prizori\u0161\u010du doma in po svetu.<\/strong><\/p>\n<p>Te\u017eko bi sodil, ker sem izgubil stik s pevsko sceno. Sodim lahko le oktet v svojem \u010dasu, ko sem z njim delal, ko sem ga poznal. Takrat je bil enkraten. Mejo, kaj se z zborom lahko zmore, je potisnil zelo visoko. Takrat je bil oktet enkraten, zato je imel uspehe po vsem svetu. Presenetljivo je bilo tudi dejstvo, da so vedno vsi pevci peli; nisi vedel, ali je kdo bolan, prehlajen, ali ima vro\u010dino, ali je glasovno nerazpolo\u017een. Nikoli ni noben koncert ali nastop odpadel zaradi bolezni katerega od pevcev.<\/p>\n<p>V operi pa je povsem druga\u010de; \u017ee takrat, ko na\u010drtuje\u0161 predstavo, mora\u0161 misliti na rezerve.<\/p>\n<p>Slovenski oktet pa je pel in zadovoljen sem, da poje \u0161e danes ...<\/p>\n<p>(Gradi\u0161\u010de nad Pijavo Gorico, 21. julija 2006)<\/p>\n<p><strong>-<\/strong> Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:3\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2794\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"156\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-anton_nanut.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Anton Nanut\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">artistic director<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Anton Nanut<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1974\u20131999<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2794\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"156\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-anton_nanut.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Anton Nanut\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">artistic director<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Anton Nanut<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1974\u20131999<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p><strong>Umetni\u0161ki vodja Slovenskega okteta od leta 1974 do 1999<\/strong><\/p>\n<p><strong>Maestro Anton Nanut <\/strong>se je rodil v Kanalu ob So\u010di leta 1932. Glasbeno nadarjenost je pokazal \u017ee v otro\u0161tvu, saj je z enajstimi leti kot zborovodja in organist nadomestil o\u010deta, ki so ga okupatorji odgnali v koncentracijsko tabori\u0161\u010de. Dirigiranje je \u0161tudiral pri profesorju Danilu \u0160vari na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot mlad dirigent je vodil zbor Slovenske \ufb01lharmonije, leta 1958 je prevzel dubrovni\u0161ki mestni orkester, v letih od 1975 do 1980 je bil \u0161ef dirigent orkestra Slovenske \ufb01lharmonije, v letih od 1981 do 1998 pa \u0161ef dirigent Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija. Oba osrednja slovenska orkestra je vodil na \u0161tevilnih koncertnih turnejah v tujini, med drugim ve\u010dkrat v ZDA, na festivalih Var\u0161avska jesen, Pra\u0161ka pomlad, na bene\u0161kem Biennalu in na prireditvi Trieste contemporanea. Z ansamblom ljubljanske Opere je izvedel in posnel celotno opero \u010crne maske Marija Kogoja. Kot \u0161ef dirigent in umetni\u0161ki vodja Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija je izvedel in posnel ve\u010dji del simfoni\u010dnega opusa slovenskih skladateljev, z orkestrom pa je posnel tudi 150 zgo\u0161\u010denk s skladbami \u017eeleznega repertoarja, ki so prejele odli\u010dne ocene strokovne kritike. Posebej so cenjene njegove interpretacije glasbe Gustava Mahlerja. Sodeloval je z vsemi pomembnimi slovenskimi skladatelji in poustvarjalci in tudi z vrsto uglednih mednarodnih solistov.<\/p>\n<p>Osemnajst sezon je sestavljal program koncertnega ciklusa Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija. V okviru zelenega abonmaja Simfonikov RTV Slovenija je prvi\u010d v Sloveniji izvedel vrsto temeljnih partitur sodobne glasbe in vodil mnoge navdu\u0161ujo\u010de izvedbe velikih del glasbene umetnosti. Vse te izvedbe nosijo pe\u010dat njegove velike osebne energije in glasbene ustvarjalnosti. Z orkestrom stalno sodeluje tudi po upokojitvi. Leta 2002 je postal njegov \u010dastni dirigent.<\/p>\n<p>Anton Nanut je v tujini najbolj znan slovenski dirigent. Do zdaj je dirigiral 197 tujim orkestrom, med njimi tudi tako uglednim, kot so Leningrajska \ufb01lharmonija, orkester Dr\u017eavne kapele iz Dresdna, orkester Suisse romande iz \u017deneve, Var\u0161avska \ufb01lharmonija, Pra\u0161ka \ufb01lharmonija, orkester Zahodnonem\u0161kega radia, orkester Ju\u017enoameri\u0161kega radia, simfoni\u010dni orkester iz Moneterreya, Dunajski simfoniki, Budimpe\u0161tanska \ufb01lharmonija, Orkester Valonskega radia, orkester Teatra Colon v Buenos Airesu in prav vse italijanske simfoni\u010dne orkestre. Je umetni\u0161ki direktor \ufb01lharmonije v italijanskem Vidmu in stalni gostujo\u010di dirigent Nem\u0161kega komornega orkestra iz Frankfurta.<\/p>\n<p>Ustanovil je festival Kogojevi dnevi v Kanalu, ki je pod njegovim 20 let trajajo\u010dim programskim vodstvom postal ena najbolj svetovljanskih glasbenih prireditev v Sloveniji.<\/p>\n<p>Anton Nanut je bil ustanovitelj in prvi dirigent Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec leta 1954 v Ljubljani.<\/p>\n<p>Kot profesor dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani je vzgojil vrsto odli\u010dnih mladih dirigentov, ki uspe\u0161no delujejo v Sloveniji in na tujem.<\/p>\n<p>Prejel je nagrado Pre\u0161ernovega sklada za interpretacijo Beethovnovih del, Bevkovo, \u017dupan\u010di\u010devo in Betettovo nagrado, za svoje delo na Hrva\u0161kem pa nagrado Milke Trnine, nagrado mesta Splita, visoko dr\u017eavno odlikovanje Republike Hrva\u0161ke in jugoslovansko nagrado Lira, leta 2011 pa Pre\u0161ernovo nagrado za \u017eivljenjsko delo.<\/p>\n<p>Delovanje Antona Nanuta je v zadnjih desetletjih neizbrisno zaznamovalo slovensko glasbeno \u017eivljenje. Polnih 25 let je bil umetni\u0161ki vodja Slovenskega okteta v najbolj uspe\u0161nem obdobju tega vokalnega ansambla.<\/p>\n<p><strong>Maestro Nanut, kako ste gledali na Slovenski oktet, preden so umetni\u0161ko vodstvo ponudili vam?<\/strong><\/p>\n<p>Kot vsem Slovencem je bil tudi meni Slovenski oktet vzor prepevanja, v prvi vrsti prepevanja slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Navdu\u0161evali so tudi z izvedbami klasi\u010dnih avtorjev tak\u0161nega formata, kot so \u010cajkovski ali Rahmaninov, ali pa z izvajanjem \u010drnskih duhovnih pesmi.<\/p>\n<p>Slovenski oktet sem spremljal in bil nanj ponosen, ker je vsako leto nastopal na poletnih igrah v Dubrovniku. Ko sem se iz Dubrovnika preselil v Ljubljano, ker sem postal glavni dirigent orkestra Slovenske \ufb01lharmonije, na Akademiji za glasbo pa naslednik Danila \u0160vare, so me poiskali in sprejel sem umetni\u0161ko vodstvo.<\/p>\n<p><strong>Katera je bila pravzaprav glavna spodbuda, da ste sprejeli umetni\u0161ko vodstvo Slovenskega okteta?<\/strong><\/p>\n<p>Z zborovskim petjem sem se ukvarjal \u017ee od mladosti. \u017de v mladosti sem vodil pevske zbore, predvsem mo\u0161ke. Petje me je navdu\u0161evalo; kot \u0161tudent sem ustanovil PAZ Vinko Vodopivec. Ponudba za umetni\u0161ko vodstvo Slovenskega okteta me je zato zelo razveselila. Moram pa povedati, da je bil za\u010detek s Slovenskim oktetom te\u017eak, ker sem moral ansambel v umetni\u0161kem smislu in po interpretacijski plati bolj poenotiti. Podrobno sem se lotil tudi tehni\u010dnih izvedb skladb, ki smo jih peli. V oktetu so bili veliki talenti, pesmi so izvajali izjemno ob\u010duteno; toda v samih pesmih je bilo nekaj napak, sicer za izvajanje nepomembnih, ki sem pa jih hotel jaz na vsak na\u010din odpraviti. To mi je uspelo dose\u010di pri izvajanju umetnih pesmi. Pri narodnih skladbah pa sem jim pustil pri izvajanju precej\u0161njo svobodo, \u010deprav sem jih skrbno \u00bbkontroliral\u00ab.<\/p>\n<p>Rekel bi tako: pevci so peli, kot sem hotel jaz, mislili pa so, da pojejo po svoje. Da smo dosegli tako subtilno sodelovanje, je bilo potrebnega res veliko dela. Vaje smo imeli od \u0161tiri- do petkrat na teden, a ni bilo vse posve\u010deno samo vajam, veliko je bilo pogovorov, razglabljanj in premi\u0161ljevanj v tej smeri.<\/p>\n<p>Sodelovanje je bilo torej zelo uspe\u0161no. Pod mojim vodstvom je Slovenski oktet veliko snemal in opravil mnogo turnej. Meni je bilo sicer te\u017eko, ker zaradi slu\u017ebenih obveznosti nisem mogel potovati z njimi na turneje, razen seveda redkih izjem. Od tistih, ko sem bil zraven, pa mi je najbolj ostala v spominu Afrika.<\/p>\n<p><strong>Katero je bilo glavno vodilo pri izbiri pesmi in sestavi sporedov?<\/strong><\/p>\n<p>Moral sem predvsem slediti njihovim \u017eeljam. \u010ce je bil prvi del sporeda tak\u0161en, da je bilo v njem ve\u010d mojega vpliva, potem smo drugi del sporeda sestavili tako, da so se lahko izkazali izredni solisti, ki smo jih imeli v ansamblu.<\/p>\n<p>Na mednarodnih koncertih je bilo treba paziti, da smo vklju\u010dili v spored poznana dela svetovnih avtorjev. V po\u0161tev sta pri\u0161li tudi renesansa in klasika. Pri tem smo se vedno zavedali, da na\u0161 ansambel ni bil posebno ustrezen za tak\u0161ne vrste program, kajti glasovi so bili denimo za renesanso malo prete\u017eki, in \u010de bi se dosledno posku\u0161ali oklepati stilskih obdobij (Gallus), bi trpel drugi del sporeda. Te vrste pesmi pojejo ansambli, ki so specializirani na renesan\u010dno glasbo. Zato smo morali poiskati nekak\u0161en kompromis in dati ve\u010d poudarka tistemu delu sporeda, kjer smo se res lahko izkazali.<\/p>\n<p>Slovenski oktet je bil na primer odli\u010den interpret pravoslavne liturgije, ki se prepeva bolj spro\u0161\u010deno. Pripravili smo tudi celo plo\u0161\u010do makedonskih avtorjev in jo z velikim uspehom predstavili v Ohridu.<\/p>\n<p>S pravoslavno liturgijo pa je oktet dosegel najve\u010dji uspeh z Nicolaiem Geddo. Pravoslavno liturgijo najve\u010dkrat povezujemo z rusko ali srbsko tovrstno glasbo. Makedonci pa so hoteli dokazati, da imajo razvejeno in samostojno tradicijo pravoslavne liturgije, ki je druga\u010dna od srbske. Tudi pri starocerkveni slovan\u0161\u010dini je nekaj razlik v zapisovanju v srb\u0161\u010dini ali makedon\u0161\u010dini. Da smo te nianse raz\u010distili, pre\u0161tudirali in nato pesmi pravilno izdelali, smo porabili kar nekaj \u010dasa in me je stalo nemalo truda. Bilo pa je izredno uspe\u0161no.<\/p>\n<p>Na gostovanjih smo sporede sestavljali tako, da so zadovoljili poslu\u0161alce kraja, kjer smo gostovali. No, iz tiskanih sporedov je dovolj razvidno, kaj vse smo peli: slovenske avtorje, pa Mozarta, Rahmaninova, \u010cajkovskega, Schumana, Gallusa, Di Lassa, Monteverdija in \u0161e in \u0161e do zelo kakovostnih priredb mojega predhodnika dr. Valensa Vodu\u0161ka.<\/p>\n<p>Kar zadeva slovensko umetno pesem, pa smo imeli kar nekaj skladateljev, ki so dobro poznali sestav Slovenskega okteta in so pisali izrecno zanj. Naj jih kar na\u0161tejem, \u010deprav bom koga pozabil: Uro\u0161 Krek, Vilko Ukmar, Rado Simoniti, Marijan Gabrijel\u010di\u010d, Danilo \u0160vara, Lojze Lebi\u010d, Ubald Vrabec, Pavle Merku, Darijan Bo\u017ei\u010d, Jakob Je\u017e... Zato je tudi Slovenski oktet s to vrsto literature dosegel velike uspehe.<\/p>\n<p><strong>Na kaj ste bili najbolj pozorni pri interpretaciji?<\/strong><\/p>\n<p>Vedno sem izhajal iz zahtev komponista. Posku\u0161al sem ugotoviti, kako si je izvedbo skladbe zamislil in za\u017eelel skladatelj. \u010ce so bili skladatelji \u0161e \u017eivi, sem imel delo olaj\u0161ano in sem vzpostavil stik z njimi. Pri grajenju interpretacije skladbe sem sledil v prvi vrsti glasbeni liniji, tako pri formi kot v izrazu. Na za\u010detku, ko sem komaj sprejel Slovenski oktet, so bili pevci pod vplivom nekaterih besed v tekstu; govorim o slovenskih besedilih. Seveda so poudarki na besedilu va\u017eni, a \u010de pride do ekscesov, pretiravanja, uni\u010dijo glavno izpovedno linijo muzike. Na to je bilo treba Slovenski oktet opozoriti, saj so imeli to na\u0161tudirano \u017ee od prej. Povedal bom stvaren primer: pesem Na trgu skladatelja Vasilija Mirka \u2013 pri tej pesmi sem skrbel, da je bila glasbena linija zelo \u010dista. Nikoli nisem bil privr\u017eenec pretiranega sentimentalizma. \u010ce poudarek ne sloni na \u010dustvenosti, potem se je treba temu izogniti. Po uvodnem tenorskem \u00bbNo\u010d trudna ...\u00ab ne gre \u00bb... mol\u010di\u00ab nategovati v nedogled in jo naphati z nepotrebno in odve\u010dno \u010dustvenostjo. Pesem mora \u00bbte\u010di\u00ab, kot je v navodilih na partituri napisal Mirk. Podobno je pri Gerbi\u010devem \u00bbRo\u017emarinu\u00ab.<\/p>\n<p>Najbolj zna\u010dilen primer \u00bbzmrcvarjenosti\u00ab je pri pesmi \u00bbBu\u010di, bu\u010di, morje Adrijansko!\u00ab To je dramati\u010dna pesem in forte mora biti forte! Ali pa vzemite \u00bbVe\u010derni ave\u00ab \u2013 \u010de je formalno skladba \u010dista, zakaj bi bilo potemtakem treba to strukturo \u00bbonesna\u017eiti\u00ab z nepotrebnimi izbruhi ?! To se je pri teh romanti\u010dnih skladbah velikokrat dogajalo.<\/p>\n<p>Nekateri na\u0161i kritiki so poudarjali: \u00bbNanut prena\u0161a in\u0161trumentalno izkustvo na zborovsko izvajanje.\u00ab Neko pesem lahko zapojete razli\u010dno, ampak \u2013 \u010de dirigent ne izkoristi tistega, kar \u017eeli skladatelj, ne bo interpretirana tako, kot bi v resnici morala biti.<\/p>\n<p>Pri Slovenskem oktetu so imeli pevci tak\u0161ne glasove, da se je to dalo narediti. Lahko smo ustvarjali izrazite dinami\u010dne razpone. To je bilo sicer tvegano, predvsem na koncertu, kjer je bilo treba interpretirati razli\u010dne stile in obdobja in koncert pripeljati do konca.<\/p>\n<p>Toda, Slovenski oktet ni opeval, temve\u010d je pel, pel v pravem in globokem smislu te besede.<\/p>\n<p><strong>Katere prvine zborovskega petja Slovenski oktet razlikujejo (delajo druga\u010dnega) od drugih oktetov in preostalih zborov, predvsem vrhunskih?<\/strong><\/p>\n<p>Slovenski oktet je imel v zlatem \u010dasu izpovedno mo\u010d; ta izpovedna mo\u010d je bila tako prepri\u010dljiva, da je bila prav v tem razlika. Toda tudi oktet ni mogel nekaterih del tako dobro izvajati kot nekateri vrhunski zbori, denimo komorni zbor Ave. Gre preprosto za to, da dolo\u010dene skladbe ustrezajo izklju\u010dno in samo \u0161tevil\u010dno bolj krepkim skupinam.<\/p>\n<p>Vendar pa \u2013 Slovenski oktet je imel \u010dudovite glasove, ki so bili prepoznavni. Njihova prepoznavnost se je poistovetila z nekaterimi solisti\u010dnimi vloga- mi, ki so jih poslu\u0161alci, pa tudi kritika, povezali s tistim obrazom, tisto dr\u017eo na odru, tisto barvo glasu. Primer, ki velja za vse: Ribn'\u010dan Urban je Tone Kozlev\u010dar in Tone Kozlev\u010dar je Ribn'\u010dan Urban. Tako je \u2013 to je prepoznavnost glasu skozi solisti\u010dno vlogo.<\/p>\n<p>Z druge strani pa je bil Slovenski oktet tudi zelo dober izvajalec ljudskih pesmi drugih narodov, ruskih, \u010de\u0161kih, srbskih, hrva\u0161kih, makedonskih, torej v prvi vrsti slovanskih. Tudi po tem je bil razpoznaven; po izpovedni mo\u010di in po tehni\u010dni plati izvedbe.<\/p>\n<p><strong>Koliko se je zborovsko petje spremenilo v va\u0161em 25-letnem obdobju pri Slovenskem oktetu; kak\u0161no je danes, ko ga lahko preverjamo z zelo precizno tehnologijo?<\/strong><\/p>\n<p>Ne moremo govoriti o precizni tehnologiji. Mi pri Slovenskem oktetu smo tudi posku\u0161ali nekoliko druga\u010de, a se ni obneslo; ni bilo dobro za Slovenski oktet. Majhne skupine, predvsem in\u0161trumentalni ansambli, snemajo na ve\u010d razli\u010dnih kanalov, potem pa me\u0161alec tisto postavi in izpelje skladbo na me\u0161alni mizi. Tak\u0161en posnetek nima nobene zveze z realnostjo. Oktet je vedno snemal scela, vedno so skladbo peli vsi skupaj. Snemanje posameznikov na ve\u010d kanalov so odklanjali sami \u010dlani ansambla, ker so menili, da tako \u00bbzmiksana\u00ab skladba ni realni kazalec nekega stanja in sposobnosti izvajanja. Tak\u0161ni posnetki delujejo bolj u\u010dinkovito po tehni\u010dni strani, ker so umetno ustvarjen dose\u017eek.<\/p>\n<p>Celo \u017eivljenje sem povezan z vokalno glasbo. Bil sem predsednik \u017eirije na tekmovanju Na\u0161ih zborov v Mariboru. Na enem od teh tekmovanj sem vztrajal, da se podeli zlato medaljo zboru Obala iz Kopra. To je bilo za pevce presene\u010denje, ker niso pri\u010dakovali zlate kolajne. Ko so na slavnostnem koncertu zapeli pesmi zunaj tekmovalnega sporeda, je bil zbor pol manj u\u010dinkovit. O\u010ditno so bili pripravljeni samo na program tekmovanja, zato da si priborijo \u010dim bolj\u0161o uvrstitev. Ocenjevanje na tekmovanjih ni prava legitimacija uspe\u0161nosti zbora. Nekateri se na tekmovanju dobro izka\u017eejo, na koncertu pa je potem vse skupaj plehko. Menim, da je poglavitno, da zna zborovodja oceniti, kak\u0161en glasovni material ima na razpolago, in da izbere skladbe, ki jih s tem materialom lahko izvaja. \u010ce ho\u010de predstaviti skladbo, ki je zbor ni sposoben izvesti, potem je \u017ee kapituliral, on sam in zbor \u0161e bolj. Kar pa se mi zdi zelo dobro, je dejstvo, da zbori skrbijo za tehniko petja.<\/p>\n<p>Te\u017eko je danes oceniti, kak\u0161no je stanje zborovskega petja v Sloveniji, kajti potem ko sta utihnila zbor Slovenske \ufb01lharmonije in radijski Komorni zbor, Slovenija ni imela ve\u010d pravega zbora za oratorijsko petje. \u0160e najve\u010d je dosegla s Slovenskim komornim zborom in zborom Consortium musicum, ki sta bila oba pod istim vodstvom in sta bila tudi uspe\u0161na.<\/p>\n<p>Slovenski oktet je bil nekaj drugega. Bil je na pol poti med narodnim ansamblom in profesionalnim ansamblom. Po potrebi je lahko tudi utelesil duh, zvok, pe\u010dat in razpolo\u017eenje klapskega petja, ki se je v dobi, ko sem jaz vodil oktet, tudi mo\u010dno razvilo v Dalmaciji.<\/p>\n<p>Slovenski oktet je v sebi zdru\u017eeval moment narodnostne identitete, kolikor se je lahko pojavljala takrat v Jugoslaviji, obenem pa je bil podoba Slovenije in Jugoslavije doma in v svetu. S tega vidika se je lahko takrat predstavil vsakemu politiku, ki je obiskal dr\u017eavo, in dejansko smo takrat veliko nastopali v protokolarnem okviru na Brdu pri Kranju, in sicer za Tita, Kardelja, Dolanca, Ribi\u010di\u010da, Ma\u010dka in druge. Z njimi je imel ogromno stikov Bogdan Poga\u010dnik, ki je v tem pogledu oktetu veliko pomagal. Od vseh na\u0161tetih, ki so imeli sicer Slovenski oktet zelo radi, se je na petje najbolj spoznal Edvard Kardelj. Kardelj nam je denimo dal na svojem domu poslu\u0161ati, kako Angle\u017ei pojejo in interpretirajo Gallusa. To je bilo enkratno do\u017eivetje.<\/p>\n<p>Kar se pa snemanj ti\u010de, bi rad dodal \u0161e, da je bilo na snemanjih te\u017eko ujeti nabitost in ustvarjalnost s koncertov. Pravi ustvarjalni impulz se je najbolj zgostil in udejanil pred publiko.<\/p>\n<p><strong>Kje ste se najbolj ujeli s pevci Slovenskega okteta in kje najbolj razhajali?<\/strong><\/p>\n<p>Do zadnjega nastopa smo se s pevci Slovenskega okteta vedno, povsod in v vsem ujemali. Najbolj\u0161i dokaz za to je \u017ee dejstvo, da smo bili skupaj 25 let. To je eno \u017eivljenje \u2013 ali vsaj ena generacija.<\/p>\n<p>Razhajanj ni bilo, bila so samo skupna razglabljanja, pri katerih ni re\u010deno, da vsi enako mislijo, lahko pa dose\u017eejo sporazum, v okviru katerega se z dolo\u010denim stali\u0161\u010dem vsi strinjajo.<\/p>\n<p><strong>Kaj vas je spodbudilo leta 1996, da ste se tako mo\u010dno zavzeli za postavitev nove zasedbe Slovenskega okteta?<\/strong><\/p>\n<p>Samo odgovornost pred slovensko javnostjo; skrb, da ne bi slovenska vokalna kultura ostala brez tovrstnega vrhunskega ansambla.<\/p>\n<p>Tudi nekateri politiki so me pri tem podpirali in spodbujali, med njimi tedanji minister za kulturo dr. Janez Dular. Dr. Dular je bil novemu oktetu zelo naklonjen in je \u017ee predvideval neka denarna sredstva, da se novi Slovenski oktet spravi na noge. Jaz sem pa razpisal avdicijo. Res sem spravil skupaj osem pevcev, vendar niso bili vsi glasovno razpoznavni.<\/p>\n<p>Za oktet sem \u017ertvoval ogromno \u010dasa. Postajati je za\u010del vedno huj\u0161e breme zame. Ker pa ni bil ve\u010d vrhunski Slovenski oktet, sem vse pogosteje do\u017eivljal vse bolj negativne kritike. Takrat sem se zamislil nad razmerami. V rezervi sem imel \u0161e neko bolj\u0161o razli\u010dico. Imel sem kombinacijo odli\u010dnih pevcev, ki bi naj na\u0161tudirali razne programe in imeli od \u010dasa do \u010dasa koncerte. Toda to je bilo zelo tvegano.<\/p>\n<p>Ves \u010das, ko sem vodil novi Slovenski oktet, sem imel ob\u010dutek, da to ni sestav, ki bi lahko nadaljeval uspe\u0161no tradicijo Slovenskega okteta. V starem oktetu je bil vsak \u010dlan mo\u010dna umetni\u0161ka osebnost. Vsak od njih je bil prepoznaven in imeli so kakovostne glasove. \u010cutil sem, da bi bilo treba ponovno zgraditi Slovenski oktet. Iskal sem tudi nadomestilo zase, a nih\u010de ni hotel sprejeti.<\/p>\n<p>Predlagal sem spremembe. Mislil sem zadr\u017eati le tri \u010dlane, preostale pa zamenjati. Moj predlog ni prodrl. Zato smo se raz\u0161li.<\/p>\n<p><strong>Sklepno misel prepustim vam, maestro!<\/strong><\/p>\n<p>\u017delim jim vse najbolj\u0161e in naj bodo\u010di Slovenski oktet stremi po tem, da se pribli\u017ea tistim ciljem, ki so jih imeli prej\u0161nji stari okteti.<\/p>\n<p>(Pobri pri Matuljah, Reka, 29. junija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<strong><br \/><\/strong><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:4\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2796\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"156\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-mirko_cuderman.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Mirko Cuderman\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">artistic director<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Mirko Cuderman<\/span><span class=\"kw-alum__years\">2000\u20132008<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2796\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"156\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-mirko_cuderman.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Mirko Cuderman\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">artistic director<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Mirko Cuderman<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 2000\u20132008<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p><strong>Umetni\u0161ki vodja Slovenskega okteta od leta 2000 do 2008<\/strong><\/p>\n<p>Dr. Mirko Cuderman je do\u0161tudiral na ljubljanski teolo\u0161ki fakulteti, na dunajski univerzi pa je leta 1960 doktoriral iz muzikologije. Do leta 1970 je bil v ljubljanski stolnici regens cori, nakar se je v Slovenski \ufb01lharmoniji zaposlil kot vodja arhiva. Leta 1968 je ustanovil zbor Consortium musicum, ki se kot vrhunski amaterski zbor \u017ee ve\u010d kot tri desetletja posve\u010da izvajanju vokalno-instrumentalne in \u010diste zborovske glasbe. V osemdesetih letih je dr. Cuderman sprejel mesto dirigenta Komornega zbora RTV Slovenija. V tem obdobju je na Akademiji za glasbo predaval zborovsko literaturo, izvajalsko prakso in dirigiranje ter pomembno pripomogel k ustanovitvi Oddelka za cerkveno glasbo. Na njegovo pobudo in v okviru ministrstva za kulturo je bil leta 1991 ustanovljen edini slovenski poklicni zbor, Slovenski komorni zbor.<\/p>\n<p>Dr. Mirko Cuderman je prejel ve\u010d priznanj in odlikovanj doma in na tujem, leta 2002 pa je prejel \u010dastni znak Republike Slovenije.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161en je va\u0161 pogled na vlogo in pomen Slovenskega okteta danes?<\/strong><\/p>\n<p>Isti kot takrat, ko je bil ustanovljen. Poglavitna vloga Slovenskega okteta je, da goji slovensko pesem. Oktet se v svojem bistvu ni ni\u010d spremenil. Zadnja zasedba \u2013 govorimo o tisti, ki je leta 1996 napovedovala prenehanje delovanja Slovenskega okteta \u2013 se je nekako sprijaznila z dejstvom, da bo zadnja, ker se je zdelo skoraj nemogo\u010de, da je mo\u017ena zamenjava vseh osmih pevcev naenkrat. In v takem stilu so tudi nastopali doma po Sloveniji, po zamejstvu in tudi v ZDA in predstavljali, kot da so to zadnji nastopi zadnjega Slovenskega okteta. Vendar so se zasedbe v oktetu vedno menjavale. Meni se je tudi zdelo \u0161koda in nepotrebno, da bi prenehali. No, pa je nastal novi Slovenski oktet, ki pa ni bil novi, temve\u010d samo nadaljevanje prej\u0161njega. Tudi po zvokovni plati si je oktet, ki sem ga prevzel, prizadeval, da bi bil podoben prej\u0161njemu. Tako izraziti in mo\u010dni glasovi pa niso bili ravno njihova karakteristika, zato v takem na\u010dinu petja nisem videl smisla. Stalno sem jih \u00bbvlekel nazaj\u00ab, dokler nismo \u00bbpri\u0161li\u00ab do nekega komornega zvoka, ki prav zaradi svoje mehkobe in zaokro\u017eenosti pritegne poslu\u0161alca.<\/p>\n<p>V najlep\u0161em spominu imam \u0161e nastope in koncerte prav prve zasedbe Slovenskega okteta. Takih pevcev potem ni bilo ve\u010d. Imeli so svojstven na\u010din interpretacije, po\u010dasneje so peli, v zvoku so se naravnost iz\u017eivljali.<\/p>\n<p>Veste, s Petrov\u010di\u010di smo bili prijatelji. Roman in Tone sta pela v Trnovem; jaz sem takrat vodil trnovski cerkveni zbor in sta \u017ee takrat pela pod mojim vodstvom.<\/p>\n<p><strong>Neko\u010d so slovenski skladatelji veliko pisali za oktet. To jim je bilo v \u010dast, oktetu pa v presti\u017e. Imajo sodobni slovenski skladatelji \u0161e to ambicijo? Prihajajo na va\u0161o mizo skladbe, posve\u010dene Slovenskemu oktetu, z \u017eeljo, da bi jih izvajal?<\/strong><\/p>\n<p>Skoraj ne. Smisel ustvarjanja sodobnih slovenskih skladateljev je danes v tem, da zlagajo skladbe za ve\u010dje instrumentalne zasedbe. Vokal jih skoraj ne zanima ve\u010d. \u010ce \u017ee kaj napi\u0161ejo za zbor, pa te\u017eko izvaja\u0161, ker je preve\u010d zapleteno. Dana\u0161nji skladatelji so bolj za instrumentalno glasbo, ker jim ta ponuja ve\u010dje izrazne mo\u017enosti in se v modernem ustvarjanju bolje znajdejo. Ve\u010d lahko proizvajajo, ker jim besedilo ni ovira. Sploh pa danes za sodobne skladatelje besedilo ni ve\u010d pomembno. Zato je tudi vokal potisnjen na stranski tir. Komaj kateri skladatelj \u0161e ustvarja za zbor, med njimi imajo \u0161e smisel za vokal Ambro\u017e \u010copi, Aldo Kumar in Andrej Misson. Lojze Lebi\u010d tudi ustvarja za zbor, a je hudo zahteven za izvajanje.<\/p>\n<p>Sam se pa pogosto spomnim, kaj je Matija Tomc vneto zagovarjal: \u00bbStremeti moramo za tem, da ustvarimo slovensko glasbo, da bi glas postal zna\u010dilen za slovensko glasbo!\u00ab<\/p>\n<p>Danes pa je slovenstvo potisnjeno v ozadje. Skladatelji odklanjajo naziv \u00bbslovenski skladatelj\u00ab, \u010de\u0161 da jih to omejuje v ustvarjalni svobodi.<\/p>\n<p><strong>Katere zna\u010dilnosti ima dana\u0161nji Slovenski oktet, da postaja prepoznaven med tolikimi drugimi okteti in vrhunskimi zbori?<\/strong><\/p>\n<p>Glasovno so bolj\u0161i, po kakovosti glasov so najbolj\u0161i; tudi muzikalno so nadpovpre\u010dni. Sami imajo \u017ee toliko prakse, da mi jih ni treba veliko u\u010diti. Ti pevci imajo \u017ee svoj slog in v\u010dasih se morda z mano ne strinjajo, a se pogovorimo in se prilagodijo. V\u010dasih pa obrnejo tudi kaj po svoje, kar pa seveda ni v nasprotju z osnovno interpretacijo skladbe.<\/p>\n<p>Mislim tudi, da je ta sestav tehni\u010dno najbolj\u0161i, kar jih je bilo doslej; intonan\u010dno to prav gotovo dr\u017ei. Bistvo je seveda v tem, da v glasbo, ki jo izvajajo, izlijejo srce in du\u0161o. Prvi oktet je bil v tem smislu neponovljiv; sestavljali so ga pevci, ki so peli \u017ee kot fantje, ki so prepevali neprenehoma in neprestano v dru\u017eini, v cerkvi, v dru\u017ebi, na vaji in po vaji. Predvsem pa so peli \u017ee trideset let prej v manj\u0161ih sestavih. To so bili pevci skozi in skozi! Danes tega ni ve\u010d, ni ve\u010d pevcev, ki bi znali \u2013 kot neko\u010d \u2013 zapeti \u0161tiri- ali petglasno. Najve\u010d, kar zmorejo dana\u0161nji pevci v ansamblu ali v dru\u017ebi, je petje v terci in zraven \u0161e bas.<\/p>\n<p>Mi, na\u0161a generacija, pa smo znali ljudskih in cerkvenih pesmi \u0161e in \u0161e \u2013 jaz sem prej orglal kot poznal note, pobiral sem tipke in pedale po posluhu, potem \u0161ele je pri\u0161la na vrsto teorija.<\/p>\n<p><strong>Kako se lotite izbire programa?<\/strong><\/p>\n<p>K izbiri sporeda pristopamo kolektivno. Recimo za 50-letnico Slovenskega okteta leta 2001, ki je bila izredno pomemben mejnik, smo se domenili za popolnoma slovenski program in smo izbrali deset umetnih in deset ljudskih. Prvo zanimanje \u2013 to se pravi najve\u010dja pozornost \u2013 velja slovenski pesmi; to mora peti Slovenski oktet. Sicer pa mora biti spored enovit, da ni nametano brez repa in glave. Seveda pa je sestava sporeda odvisna tudi od prilo\u017enosti, kje in komu poje\u0161. Glede na to, kje pojemo, sku\u0161amo repertoar popestriti s pesmijo iz kraja, kjer gostujemo, kakor je Slovenski oktet vedno delal.<\/p>\n<p>Stremimo seveda tudi za novitetami, ali pa sestavljamo program po skladateljih. Zdaj smo se odlo\u010dili, da po\u017eivimo spored s stranskim skokom, kot se temu re\u010de. Na\u0161tudirali smo spored pesmi, ki jih je pel sloviti nem\u0161ki sekstet \u00bbComedian Harmonists\u00ab v tridesetih letih 20. stoletja. To je bila zelo znana skupina, ki je pela zelo zanimive, zabavne in kakovostne skladbe; \u017eal so bili pevci Judje in jih je Hitler preganjal. Ve\u010dina jih je kon\u010dala v krematorijskih pe\u010deh v Auschwitzu. Njihove pesmi bo Slovenski oktet pel v prevodu, ki ga je oskrbel Jo\u017ee Humer, ker je te\u017ea na besedilu, in \u010de je besedilo za poslu\u0161alca dojemljivo, je sporo\u010dilnost toliko ve\u010dja in se\u017ee bolj globoko.<\/p>\n<p><strong>Kaj najbolj negujete pri interpretaciji? Kaj je za vas najpomembnej\u0161e, da Slovenski oktet sporo\u010di poslu\u0161alcu?<\/strong><\/p>\n<p>Glavno je, da je petje tehni\u010dno dovr\u0161eno in da sporo\u010dilna vrednost besedila pride do poslu\u0161alca. To pa sku\u0161am dose\u010di z vajo; v\u010dasih je kak\u0161en problem posebno te\u017eak. Ne smemo pozabiti, da je Slovenski oktet po svoji naravi amaterski ansambel; fantje prihajajo na vajo v Ljubljano iz cele Slovenije. Na vajo pridejo po slu\u017ebenem \u010dasu, ki so ga opravili vsak na svojem delovnem mestu; nemalokrat so utrujeni; vse to je zelo naporno. Vaje pa tudi niso igra, so zahtevne in polne truda. Na vaji obnavljamo pesmi za naslednji koncert, kar \u0161e ni teko\u010de, obnavljamo toliko \u010dasa, dokler ne ste\u010de, sestavljamo program za naprej, pripravljamo seveda tudi nove sporede.<\/p>\n<p>Stalno pa dograjujemo zvok. I\u0161\u010demo skupni zvok, ki pride po\u010dasi, sam, brez najmanj\u0161e prisile. Zvok mora te\u010di sam, z dolgo linijo, nato je treba \u0161e muzikalno izdelati frazo. S\u010dasoma se pevci toliko navadijo drug na drugega, da se to \u00bbzgodi\u00ab kar hitro.<\/p>\n<p>Pri takem ansamblu je glas posameznika na prvem mestu. Note se lahko nau\u010di\u0161. \u010ce pa glasu nima\u0161, ti ga nih\u010de ne more dati.<\/p>\n<p>Kako si razlagate fenomen Slovenskega okteta; odkar se je pojavil na slovenskem pevskem obzorju polni dvorane in navdu\u0161uje ob\u010dinstvo. Doma in po svetu. Tudi generacijske spremembe niso okrnile njegovega mita.<\/p>\n<p>Fenomen Slovenskega okteta je v tem, da se tisto fantovsko petje reproducira v najbolj idealni obliki in vsebini.<\/p>\n<p>Slovenski oktet pa ima tudi negativni pomen; po vzoru Slovenskega okteta je nastalo na stotine oktetov, s tem pa so ugasnili mo\u0161ki zbori. Osem bolj\u0161ih pevcev je hotelo ustvariti oktet in se je oddaljilo od zbora.<\/p>\n<p>Slovenski oktet \u0161e vedno polni dvorane, ker ima izjemno glasovno in muzikalno kvaliteto. Pa tudi plemenito \u010dlove\u0161ko lastnost \u2013 pevci Slovenskega okteta so skromni fantje, ki predvsem radi pojejo. Priljubljeni so tudi kot ljudje, kot posamezniki. S svojim petjem pa iz\u017earevajo posebno kulturo. Njihovo petje je pristno in do\u017eiveto. Oni sami do\u017eivljajo globoko svoje petje, ne pojejo samo za ob\u010dinstvo, temve\u010d tudi za sebe. Oktet ima tudi veliko dobrodelnih koncertov.<\/p>\n<p>Pri Slovenskem oktetu lahko govorimo o mitu. Ta se bo obdr\u017eal, \u010de bodo fantje pridno in vestno delovali, in \u010de bo kak\u0161en glas ope\u0161al, da ga bodo brez zamud zamenjali. Ti pevci so toliko zreli, da bodo pravi \u010das poskrbeli za naslednika.<\/p>\n<p>Okus poslu\u0161alcev se je izostril. K temu je pripomoglo poslu\u0161anje zborov po radiu in televiziji in pa poslu\u0161anje plo\u0161\u010d in zadnji \u010das tudi zgo\u0161\u010denk. K izostritvi pevskega okusa pa je pripomogel tudi Slovenski oktet.<\/p>\n<p>Dandana\u0161nji mora biti petje tehni\u010dno brezhibno; tudi v svetovnem merilu je tako. Sicer pa \u2013 kljub vsemu, kar sem rekel, menim, da je danes zborovska glasba malo zapostavljena, tudi pri poslu\u0161alcih. Ljudje raje hodijo na simfoni\u010dne koncerte. Zborovstvo pa ima \u0161e dovolj poslu\u0161alcev pri lokalnih zborih, kar je razumljivo, zaradi navezanosti na doma\u010di pevski zbor.<\/p>\n<p>Slovenski oktet pa je nekaj posebnega, je nekaj, kar je zunaj obi\u010dajnega okvira.<\/p>\n<p><strong>Kolik\u0161ne so \u0161e mo\u017enosti za razvoj zdaj\u0161nje zasedbe in kje so meje tega razvoja?<\/strong><\/p>\n<p>Na to vpra\u0161anje te\u017eko odgovorim. Kak\u0161na mo\u017enost je \u0161e, vendar glasovno ne bodo mo\u010dnej\u0161i, tehni\u010dno pa se z vajo vse dose\u017ee. Lahko se \u0161e izpopolnijo. Ta postava, kot stoji zdaj, ima pred sabo \u0161e najmanj petnajst let mirnega \u017eivljenja.<\/p>\n<p><strong>Kaj bi povedali za sklep, dr. Cuderman, kot zdaj\u0161nji umetni\u0161ki vodja?<\/strong><\/p>\n<p>Fantom \u017eelim, da bi vztrajali, da bi bili disciplinirani v \u017eivljenju; kot pevci se morajo marsi\u010demu odpovedati. \u017delel bi, da bi se tega zavedali in da bi tako tudi \u017eiveli.<\/p>\n<p>Zdaj so oni SLOVENSKI OKTET.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 6. julija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab <strong><br \/><\/strong><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><\/div><\/div>\n\t<div id=\"kw-container-9\" class=\"kw-container kw-container--flex kw-heading-row kw-reveal\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t<div id=\"kw-container-10\" class=\"kw-container kw-container--flex\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t<div id=\"text-2295677723\" class=\"text kw-title\">\n\t\t\n<h2>Former singers<\/h2>\n\t\t\t<\/div>\n\t\n\t<div id=\"text-3057018478\" class=\"text kw-lead\">\n\t\t\n<p>Singers who have sung in Slovenski oktet since 1951. Select a singer to read their biography.<\/p>\n\t\t\t<\/div>\n\t\n\t\t\n<style>\n#kw-container-10 {\n  flex-basis: auto;\n  gap: 14px;\n  flex-direction: column;\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n\t\t\n<style>\n#kw-container-9 {\n  gap: 24px;\n  margin: 64px 0px 36px 0px;\n  flex-direction: row;\n  justify-content: space-between;\n  align-items: flex-end;\n}\n@media (min-width:550px) {\n  #kw-container-9 {\n    margin: 88px 0px 48px 0px;\n  }\n}\n@media (min-width:850px) {\n  #kw-container-9 {\n    margin: 120px 0px 64px 0px;\n  }\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n<div id=\"kw-nekdanji-clani-3878150517\" class=\"kw-nekdanji-clani\"><div class=\"kw-alums\"><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:0\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2726\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-janez_lipuscek.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Janez Lipu\u0161\u010dek\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Janez Lipu\u0161\u010dek<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1951\u20131966<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2726\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-janez_lipuscek.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Janez Lipu\u0161\u010dek\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Janez Lipu\u0161\u010dek<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1951\u20131966<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je v Trnovem v Ljubljani leta 1914; o\u010de in mati sta bila delavca. V Slovenskem oktetu je pel od 1951 do 1966. \u017de kot otrok je s svojim \u010distim sopranom zbujal pozornost med pevskimi u\u010ditelji; med \u0161olskimi ma\u0161ami je v trnovski cerkvi pel solisti\u010dne vlo\u017eke. Po osnovni \u0161oli in dveh letih gimnazije je postal mehani\u0161ki vajenec. Delal je eno leto kot pomo\u010dnik, nakar ga je mojster odpustil zaradi pomanjkanja dela. Okrog leta 1932 so njegovi vrstniki v Trnovem ustanovili kvintet in Janez je moral prevzeti nalogo prvega tenorja, ker je pel najvi\u0161je med vsemi fanti v trnovski fari. V kvartetu je drugi tenor pel (pozneje) skladatelj Karel Bo\u0161tjan\u010di\u010d; ta ga je leta 1935 tudi pripeljal k prof. mojstru Juliju Betettu, ki je bil takrat ravnatelj Glasbene matice v Ljubljani, da bi ga u\u010dil solopetja. Za toliko \u017eeleno pevsko izobrazbo je bil dodeljen prof. Westinghausenovi, ki je nemudoma uvidela izjemno muzikalnost in \u010disti liri\u010dni tenor mladega pevca in se zanj zavzela z vso ljubeznijo. Leta 1941 je bil Lipu\u0161\u010dek sprejet v operni zbor, junija 1942 pa je prvi\u010d nastopil kot Rudolf v operi La Boheme in je odtlej poznal samo uspehe. Na pevskem nate\u010daju v Belgiji leta 1952 je v hudi mednarodni konkurenci zasedel med vsemi glasovi drugo mesto, med tenorji pa prvo. Postal je prvak ljubljanske operne hi\u0161e; doma in v tujini je bil poznan kot odli\u010den koncertni in operni pevec. Slovenskemu oktetu pa je kot ustanovni \u010dlan in kot njegov prvi glas dal poseben pe\u010dat. Njegov dele\u017e pri ljudski pesmi v priredbi Frana Venturinija \u00bbNocoj pa, oh, nocoj\u00ab je \u0161e danes pojem solisti\u010dnega petja v zboru.<\/p>\n<p>Janez Lipu\u0161\u010dek je umrl tragi\u010dne smrti 5. Januarja 1966.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:1\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2728\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-gasper_dermota.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Ga\u0161per Dermota\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Ga\u0161per Dermota<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1951\u20131966<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2728\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-gasper_dermota.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Ga\u0161per Dermota\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Ga\u0161per Dermota<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1951\u20131966<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je v Kropi na Gorenjskem leta 1917. V Slovenskem oktetu je pel od 1951 do 1966. Njegova dru\u017eina je \u0161tela \u0161tirinajst \u010dlanov in je bila po svoji zavezanosti petju znana dale\u010d naokoli. Njegov brat Anton Dermota je kot tenorist zaslovel po vsem svetu. Po osnovni \u0161oli se je Ga\u0161per Dermota u\u010dil strojnega klju\u010davni\u010darsta, na ljubljanski srednji tehni\u010dni \u0161oli pa se je izu\u010dil za strojnega tehnika. Medtem se je vpisal tudi na srednjo glasbeno \u0161olo na solopevski oddelek in \u0161tudiral petje pri prof. Kseniji Ku\u0161ejevi. Ker je vidno napredoval in dosegal v petju vedno ve\u010dje uspehe, je bil sprejet v zbor Slovenske \ufb01lharmonije. Leta 1951 mu je bila v Operi zaupana vloga Alfreda v Verdijevi Traviati. Od tedaj se je njegova pevska pot strmo vzpenjala in dosegla enega svojih vrhuncev, ko je postal ustanovni \u010dlan Slovenskega okteta.<\/p>\n<p>Ga\u0161per Dermota je umrl v prometni nesre\u010di 3. avgusta 1969.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:2\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2730\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"151\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-rudolf_francl.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Rudolf Francl\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Rudolf Francl<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1966\u20131967<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2730\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"151\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-rudolf_francl.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Rudolf Francl\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Rudolf Francl<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1966\u20131967<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je leta 1920 v Ljubljani, kjer je 15. junija 2009 tudi umrl. V Slovenskem oktetu je pel prvi tenor v letih 1966 in 1967.<\/p>\n<p>Rudolf Francl je bil prvak ljubljanske opere in skupaj z Janezom Lipu\u0161\u010dkom doslej najslavnej\u0161e ime slovenskih lirskih tenorjev vseh \u010dasov. \u0160tevilnim \u010dastnim naslovom, nagradam in priznanjem je leta 2006 dodal \u0161e \u010dastno me\u0161\u010danstvo Ljubljane.<\/p>\n<p>Po prijaznem posredovanju Danila \u010cade\u017ea, ki je z Rudolfom Franclom pel v paru na turneji po ZDA leta 1966, mi je imenitni nekdanji \u010dlan Slovenske- ga okteta naklonil prijazen pogovor v toplem po- letnem jutru v kavarni sredi mesta.<\/p>\n<p>Rudolf Francl je prijeten in duhovit sogovornik, ki s svojim spominom preletava plodovita obdobja svoje dolge in bogate kariere vrhunskega opernega pevca.<\/p>\n<p>Rad se tudi spominja svojega sodelovanja s Slovenskim oktetom.<\/p>\n<p>\u00bbSlovenski oktet je bil poznan z Lipu\u0161\u010dkom. Osebno sem Slovenski oktet zelo ob\u010dudoval. Bil je tako kvaliteten, da ni potreboval drugih pomo\u010di, ne glasbenih ne politi\u010dnih, dovolj za razpoznavnost je bilo \u017ee njegovo petje.<\/p>\n<p>Ko je Lipu\u0161\u010dek nenadoma umrl, je bila \u017ee dogovorjena turneja po Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. Za sodelovanje so prosili mene, ker so vedeli, da sem edini, ki se bo v enem mesecu nau\u010dil na pamet 34 pesmi. Torej, k oktetu nisem pristopil rad, ker sem se moral prilagoditi dirigentu in drugim pevcem. V operi sem se moral podrediti samo dirigentu in re\u017eiserju, vse drugo je bila moja zadeva; kot solist sem svoj lik ustvarjal sam. Pri oktetu pa sem vedel, da se bom moral podrejati, nisem mogel 'str\u010dati ven', nisem torej smel preglasovati drugih. Razen pri solisti\u010dnih partih \u2013 tam sem seveda ustvarjal jaz, oktet pa mi je sledil.<\/p>\n<p>Toda, ker sem oktet cenil in fante spo\u0161toval, sem si rekel, da moram re\u0161iti ameri\u0161ko turnejo. No, turneja se je dobro obnesla in nisem imel slabe vesti. V skupino sem se dobro vklopil, spal sem skupaj z Marijem Kogojem, s fanti pa sem se z vsemi dobro razumel.<\/p>\n<p>Po turneji v ZDA sem \u0161e nekajkrat nastopil s Slovenskim oktetom, tudi v Trstu. Potem pa so dobili Jo\u017eeta Koresa, ki je bil moj \u0161tudent in sem ga pozneje uspel spraviti v teater.<\/p>\n<p>Na oktetovsko obdobje imam lepe spomine ...\u00ab (Ljubljana, 21. julija 2006)<\/p>\n<p>Rudolf Francl je umrl 15. junija 2009.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:3\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2732\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-danilo_cadez.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Danilo \u010cade\u017e\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Danilo \u010cade\u017e<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1966\u20131996<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2732\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-danilo_cadez.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Danilo \u010cade\u017e\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Danilo \u010cade\u017e<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1966\u20131996<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>\u00bbSre\u010den sem, da sem imel \u010dast zapeti na\u0161o himno ob razglasitvi dr\u017eavnosti v na\u0161i slovenski skup\u0161\u010dini s svojimi kolegi v Slovenskem oktetu 20. marca 1990, ob 12. uri!\u00ab<\/p>\n<p>Danilo \u010cade\u017e se je rodil 4. julija 1932 v Solkanu. V Slovenskem oktetu je pel od 1966 do 1996, vendar je bil oktetu blizu \u017ee leto prej.<\/p>\n<p>Po izobrazbi je strokovni u\u010ditelj glasbe. V svojem bogatem in pestrem \u017eivljenju je poklic glasbenega u\u010ditelja opravljal takoj po vojni na osemletki Valentina Vodnika v \u0160i\u0161ki v Ljubljani, kjer je tudi vodil 100-\u010dlanski \u0161olski zbor in orkester, nato je prevzel ravnateljstvo glasbene \u0161ole v Solkanu (Nova Gorica). Od leta 1969 do upokojitve leta 1992 je bil v slu\u017ebi na RTV Ljubljana (pozneje Slovenija) kot urednik za zborovsko glasbo (njegov nadrejeni je bil pevski kolega v Slovenskem oktetu Bo\u017eo Gro\u0161elj), nato pa je postal odgovorni urednik za zborovske glasbene programe; do leta 2000 je z RTV Slovenija sodeloval \u0161e honorarno.<\/p>\n<p>\u0160e bolj kot poklicna je bila bogata, razvejena in razgibana \u010cade\u017eeva pevska in glasbena pot. Kot pevec \u2013 barvit, visok, liri\u010den, prodoren, mehak in zaokro\u017een prvi tenor \u2013 je za\u010del \u017ee kot kratkohla\u010dnik v Solkanu pri MoPZ Jo\u017eeta Srebrni\u010da. Leta 1952 je Univerza v Ljubljani ustanovila Akademski \u0161tudentski oktet, v katerem je \u010cade\u017e takoj na\u0161el svoje mesto; vodja okteta pa ni bil nih\u010de drug kot Anton Nanut. Ko so fantje prerasli \u0161tudentsko dobo, so nekateri izmed njih, ki so peli v PAZ Vinka Vodopivca, kazali \u017eeljo, da bi tudi pevci koro\u0161kega dela Slovenije imeli svoje pevsko telo, ustanovili Koro\u0161ki akademski oktet, pri katerem je glavno besedo imel umetni\u0161ki vodja Ciril Krpa\u010d. Danilo \u010cade\u017e je v Koro\u0161kem akademskem oktetu pel petnajst let. Ves \u010das \u0161tudija in delovanja v Ljubljani je pel tudi pri Komornem zboru RTV Ljubljana, nato \u0161e v \u010crnskem duhovnem kvartetu, ki se je tudi oblikoval znotraj primorskega akademskega zbora, pozneje pa v Kvartetu Do. V nam bli\u017ejem \u010dasovnem obdobju je bil umetni\u0161ki vodja Gori\u0161kega okteta in Tr\u017ea\u0161kega okteta. V mladosti pa se je preizkusil tudi kot hokejist in letalec (pilot).<\/p>\n<p>Pevska pot ga je zanesla tudi v narodnozabavno glasbo. Kot talentiranega mladega glasbenika ga je odgovorni in\u0161pektor za glasbo v Sloveniji, violinist Stani\u010d, priporo\u010dil Internatu za glasbeno vzgojo v Ljubljani, v katerem se je po vojni zbrala najbolj nadobudna glasbena mladina iz celotne Slovenije. Drugo tak\u0161no sredi\u0161\u010de je bil Dom Ivana Cankarja, kjer je denimo \u0161tudiral Anton Nanut. \u010cade\u017e je v Internatu pel v narodnozabavnem ansamblu, kjer je na kontrabas igral nih\u010de drug kot Jo\u017ee Kores, s katerim sta pozneje pri Slovenskem oktetu sestavljala legendarno prvo tenorsko skupino. Narodnozabavne vi\u017ee pa je pel v dvojici s Stanko Kova\u010di\u010d, \u017eeno Borisa Kova\u010di\u010da, ustanovitelja znamenitega istoimenskega ansambla, ki je slovel tako kot Avseniki, Veseli plan\u0161arji, Zadovoljni Kranjci, Bene\u0161ki fantje, \u0160tirje kova\u010di in nazadnje \u0161e Ansambel Lojzeta Slaka.<\/p>\n<p>Danilo \u010cade\u017e je pri\u0161el v stik s Slovenskim oktetom \u017ee decembra 1965. Slovenski oktet je imel dogovorjen koncert v Solkanu, in sicer v Primorskem dramskem gledali\u0161\u010du, ki je imelo svoj sede\u017e prav na Danilovem domu. Uprava Primorskega dramskega gledali\u0161\u010da ni poskrbela za ogrevanje. Ker so bili med \u010dlani okteta tudi operni solisti, je to povzro\u010dilo veliko negodovanje. V takih razmerah koncerta niso hoteli izvesti in so se preprosto obrnili in vrnili v Ljubljano. \u010ce bi nastop bil, bi bil to zadnji koncert Janeza Lipu\u0161\u010dka, in to dobesedno na domu njegovega naslednika.<\/p>\n<p>Avdicijo pri Slovenskem oktetu je Danilo \u010cade\u017e namre\u010d opravil takoj po tragi\u010dni smrti Janeza Lipu\u0161\u010dka. Tistega nesre\u010dnega dne, 6. januarja 1966, je imel Slovenski oktet dogovorjen koncert v Pulju.<\/p>\n<p>\u00bbPevci so se zbirali pri bencinski \u010drpalki na Vi\u010du (na vi\u0161ki pumpi, so se sporazumevali oktetovci),\u00ab pripoveduje \u010cade\u017e. \u00bbPrva skupina je \u017ee sedla v enega izmed dveh avtomobilov in se odpeljala na pot, druga skupina pevcev pa je \u010dakala na Janeza Lipu\u0161\u010dka, ki ga ni hotelo biti od nikoder. Ko so izvedeli, kaj se je zgodilo, je bilo jasno, da koncerta v Pulju ne bo.\u00ab<\/p>\n<p>V skupini prvih tenorjev je ostal Ga\u0161per Dermota sam. Bli\u017eala se je turneja po ZDA in Slovenski oktet je nujno potreboval novega pevca. V oktet so sprejeli Rudolfa Francla, znanega solista ljubljanske Opere. Zavoljo \u010dasovne stiske glede priprav sporedov turneje po ZDA se je oktet odlo\u010dil, da vklju\u010di v skupino tudi Danila \u010cade\u017ea, kar je bilo za mladega tenorista pravo presene\u010denje; mesec januar zaznamujejo namre\u010d zimske \u0161olske po\u010ditnice, ki si jih je privo\u0161\u010dil tudi Danilo z dru\u017eino. Ko se je vrnil, so mu sporo\u010dili, naj se nemudoma oglasi pri Bo\u017eu Gro\u0161lju. Ko je vzpostavil zvezo z Ljubljano, sta mu Bo\u017eo Gro\u0161elj in Tone Kozlev\u010dar \u00bbukazala\u00ab, naj nemudoma pride v Ljubljano, kjer ga v Narodopisnem in\u0161titutu pri\u010dakujejo za preizku\u0161njo. V komisiji so bili umetni\u0161ki vodja dr. Valens Vodu\u0161ek, predsednik Slovenskega okteta Bogdan Poga\u010dnik ter prvi predsednik okteta Boris Trampu\u017e. Danila so \u2013 razen v celotni zasedbi \u2013 preizkusili \u0161e v duetu, tercetu in kvartetu. Takoj po avdiciji so ga napotili v bli\u017enjo kroja\u010dnico, kjer so mu vzeli mere za smoking in narodno no\u0161o, takoj nato pa \u0161e k \u010devljarju, da mu vzame mero za \u0161kornje. Teden dni pozneje je imel \u017ee prvi nastop v Zagorju ob Savi; pred vrati pa je bila turneja po ZDA, na kateri sta pela v alternaciji z Rudolfom Franclom. \u00bbNekaj \u010dasa je Slovenski oktet premogel kar tri prve tenorje. Vendar je bilo znano, da je Francl le za\u010dasno prisoten, Dermota pa je avgusta 1966 umrl v prometni nesre\u010di. Razmere so se ustalile \u0161ele zgodaj jeseni leta 1967 s prihodom Jo\u017eeta Koresa.\u00ab<\/p>\n<p>Danilo \u010cade\u017e je kaj kmalu postal vodilni tenor, podedoval pa je tudi ve\u010dino solisti\u010dnih pesmi, ki so postale za\u0161\u010ditni znak Slovenskega okteta, med njimi Nocoj pa, oh, nocoj in Ve\u010dernij zvon, ki sta dobili \u010cade\u017eev glas in obraz. Trideset let je ob\u010dinstvo sli\u0161alo njune akorde preoble\u010dene v \u010cade\u017eev stas in zna\u010dilno dinami\u010dno dr\u017eo na odru. \u00bbK tema dvema bi dodal \u0161e Solveigino pesem, ki smo jo mogo\u010de manj izvajali doma, na Norve\u0161kem pa je bila obvezna; v tej severni de\u017eeli pa smo gostovali devetnajstkrat. Osebno sem se navezal na vse tri pesmi.\u00ab<\/p>\n<p>Danilo \u010cade\u017e je imel najraj\u0161i mednarodne sporede in klasi\u010dni \u0161tiridelni spored, iz katerega se je razpoznavalo tako glasovno kot umetni\u0161ko potenco pevske skupine. \u00bbTi dve zna\u010dilnosti sta zaznamovali Slovenski oktet in sta obenem ustvarjali njegov uspeh doma in po svetu. Ko smo peli denimo v Berlinu, je glasbeni kritik zapisal, da mu je osem pevcev na odru ponudilo prav tisto nekaj ve\u010d, kar je pri\u010dakoval. Prav to dodatno vrednost oktetovega petja so cenili glasbeno izobra\u017eeni ljudje.\u00ab<\/p>\n<p>Danilo je bil najbolj sre\u010den, kadar je pel angle\u0161ko renesanso ali Schuberta, Schumana in druge velike klasi\u010dne mojstre. Sicer ni bil pevec Danilo \u010cade\u017e, vedno zavezan petju ve\u010d kot z du\u0161o in s srcem, nikoli izbir\u010den. \u00bbNikoli nisem delal razlik, vedno sem rad pel vse, tudi novosti sodobnih ustvarjalcev, \u010de so bile primerne umerjenemu glasbenemu okusu. Golega eksperimentiranja nisem maral, ker sem imel vtis, da cilja v prazno.\u00ab Ob teh ugotovitvah ni mogo\u010de obiti spomina na 30-letnico Slovenskega okteta, ki je na jubilejnem koncertu predstavil deset odli\u010dnih novitet sodobnih slovenskih skladateljev, \u00bbprimernih umerjenemu glasbenemu okusu\u00ab poslu\u0161alcev.<\/p>\n<p>To je bil dose\u017eek, ki se do danes \u0161e ni ponovil.<\/p>\n<p>Sicer je Danilo ognjevit sogovornik, tako pre\u017eet s spomini, da pripoveduje v klastrih. Spomin pove\u017ee z drugim so\u010dasnim dogodkom, tega pa spet z neko posebno dogodiv\u0161\u010dino, kar mu spro\u017ei novo podo\u017eivljanje spet nekega drugega daljnega spomina v \u0161e dodatni retrospektivi, povezani z okoli\u0161\u010dinami, osebami, posebnimi pripetljaji, in tako naprej... In pripoveduje kot vrelec.<\/p>\n<p>\u00bbBistvo mojega pripovedovanja je v tem, da \u017eelim razmotriti vez, ki se je prepletala iz zasedbe v zasedbo Slovenskega okteta. Ko so pevci odhajali, sem sam prevzemal nalogo, da poi\u0161\u010dem nadomestne in jih predlagam sopevcem. Najte\u017eje je bilo nadomestiti baritone, ko sta oktet zapustila Tone Kozlev\u010dar in Andrej \u0160trukelj. Potencialni novi \u010dlani so \u2013 ko sem jih vpra\u0161al, ali bi se nam pridru\u017eili \u2013 za\u010dutili, da bi sprejeli nase te\u017eko dedi\u0161\u010dino. No, pa smo kon\u010dno dobili Petra Bedjani\u010da in Toma\u017ea Tozona, ki sta se imenitno dopolnjevala. Problem je nastal tudi pri prvih tenorjih, ko je nenadoma od\u0161el Kores. K sre\u010di sem \u017ee dolga leta poznal izvrstnega tenorista in prijatelja, \u010dlana zbora Slovenske \ufb01lharmonije in Komornega zbora RTV Ljubljana Igorja Zierenfelda. Povabil sem ga na dom in med pogovorom v Slovenski oktet. \u017de med dolgim pogovorom sem pri\u010dakoval ugoden razplet. In je sprejel. Rad bi povedal \u0161e, da sem pomagal iskati pevce tudi za novi Slovenski oktet, tisti, ki prepeva danes.\u00ab<\/p>\n<p>Tudi pri zamenjavi umetni\u0161kih vodij ni bilo lahko! \u00bbVodu\u0161ek je bil \ufb01n, Nanut pa je dajal energijo. Bil je odrski \u010dlovek, od pevcev je zahteval zna\u010dajno petje!\u00ab<\/p>\n<p>\u010cade\u017e je od Kogoja podedoval tudi pi\u0161\u010dalko. \u00bbSicer jo je Kogoj, ko je zapustil oktet, izro\u010dil Marjanu \u0160tefan\u010di\u010du. \u0160tefan\u010di\u010d pa se ji je rade volje odpovedal; nastopali smo prav tu, v Novi Gorici, in jo je med prvo koncertno pavzo izro\u010dil meni.\u00ab<\/p>\n<p>Na vpra\u0161anje, ali mu je oktet navrgel trajna znanstva in prijateljstva, se je Danilo pravzaprav navezal na svojo slu\u017ebo. \u00bbSkozi mojo slu\u017ebo je \u0161lo zborovstvo cele Slovenije in zamejstva. Z ve\u010dino teh zborov sem gojil stike, ki sem jih navezoval ne samo po slu\u017ebeni dol\u017enosti, temve\u010d tudi iz lastnega nagiba kot pevec in kot \u010dlan Slovenskega okteta. Te stike sem potem tudi gojil in sogovornike cenil skozi svojo oddajo Zborovska glasba po \u017eelji poslu\u0161alcev. V tej oddaji je imela velika mno\u017eica pevcev mo\u017enost, da spregovori o slovenski zborovski pesmi in o svojih pogledih na zborovstvo v Sloveniji. Sin Vladimir mi \u0161e zdaj prina\u0161a pozdrave iz vseh slovenskih krajev, kjer se poje v zboru in kamor so segla moja znanstva, povezana z oddajo.\u00ab<\/p>\n<p>Sin Vladimir je prejel o\u010detovo dedi\u0161\u010dino v Slovenskem oktetu. \u00bbMoj sin je pri\u0161el k Slovenskemu oktetu po svoji zaslugi in zaradi svojih sposobnosti. Meni ni lahko, to je zame veliko breme \u2013 in obenem sladko, da bo jasno \u2013, ki me ve\u017ee na prej\u0161nji oktet in mi nalaga dol\u017enost skrbeti za nadaljnje delo Slovenskega okteta. Meni ni vseeno, kaj se v oktetu dogaja, in verjamem, da se mogo\u010de preve\u010d vme\u0161avam s \u010dustvi, zato se borim sam s seboj, da ne bi preve\u010d posegal v delo sedanjega okteta.<\/p>\n<p>Skrbi me, da ne bi Slovenski oktet propadel, in \u017eelim, da bi \u017eivel s takim globokim \u010dutom dol\u017enosti, kot smo ga imeli tisti, ki smo v prej\u0161njih generacijah peli v njem.<\/p>\n<p>\u017delim jim, da bi s svojimi uspehi nadgradili na\u0161e nekdanje nepopisne uspehe.<\/p>\n<p>Sre\u010den sem, da sem sodo\u017eivljal Slovenski oktet in da sedaj do\u017eivljam pripadnost svojega sina v njem.\u00ab<\/p>\n<p>Danilo \u010cade\u017e je \u017eivel, \u017eivi in bo \u017eivel za Slovenski oktet... \u00bbNocoj in vselej!\u00ab<\/p>\n<p>(Solkan, 2. avgusta 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<p> Nazaj na vrh strani <\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:4\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2734\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-joze_kores.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Jo\u017ee Kores\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Jo\u017ee Kores<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1966\u20131978<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2734\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-joze_kores.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Jo\u017ee Kores\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Jo\u017ee Kores<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1966\u20131978<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je v Sv. Kri\u017eu pri Roga\u0161ki Slatini leta 1930. V Slovenskem oktetu je pel prvi tenor od 1966 do 1978. Dokon\u010dal je u\u010ditelji\u0161\u010de in vi\u0161jo pedago\u0161ko \u0161olo in se usposobil za u\u010ditelja glasbe in zgodovine. U\u010dil je na raznih \u0161olah v Celju. Solopetje je \u0161tudiral pri prof. Juliju Betettu, pel pa je v U\u010diteljskem zboru \u00bbEmil Adami\u010d\u00ab, v Komornem zboru Celje in v zboru Slovenske \ufb01lharmonije v Ljubljani. Avdicijo za Slovenski oktet je opravil septembra 1966, nasledil je tragi\u010dno preminulega Janeza Lipu\u0161\u010dka. Leta 1978 je oktet zapustil, ker je dobil stalni anga\u017ema v Operi v Mariboru.<\/p>\n<p>Jo\u017ee Kores je svoj mehki, zvene\u010di tenor za vedno povezal z rusko ljudsko \u00bbKalinko\u00ab v priredbi Sergeja \u017darova. Sicer pa je pel vse zvrsti glasbe, od renesanse prek klasike do slovenskih in tudi tujih ljudskih. Pritegovala ga je renesansa, kjer ni bil dovolj samo lep glas, temve\u010d je bilo treba znati ustvariti tudi pravo svetostno razpolo\u017eenje. Pri klasiki je potrebna stroga disciplina, saj mora izvajalec slediti melodi\u010dnemu tempu in frazam. Koresa je tudi mo\u010dno pritegovala elementarnost ruskih in koro\u0161kih pesmi, predvsem pa pesmi pravoslavne liturgije. Najraje je pel programe, ki so prina\u0161ali prereze stilnih obdobij.<\/p>\n<p>Tudi Jo\u017ee Kores meni, da pomeni peti v Slovenskem oktetu najvi\u0161ji dose\u017eek za vsakega pevca tako zaradi vrhunske umetni\u0161ke izraznosti skupine kot zaradi bogate koncertne dejavnosti doma in po svetu, predvsem pa zaradi poglobljenosti in resnosti pri \u0161tudiju.<\/p>\n<p>Jo\u017ee Kores se spominja \u0161tevilnih do\u017eivetij, od katerih je mogo\u010de izlu\u0161\u010diti le kratek prerez najzna\u010dilnej\u0161ih. Tudi zanj je bila Norve\u0161ka nekaj izjemnega in neponovljivega; \u017ee \u0161tevilo turnej \u2013 devetnajst po vrsti<\/p>\n<p>\u2013 dovolj zgovorno pri\u010da o tem. \u00bbV \u00c5les\u0171nd \u2013 kjer smo z oktetom redno nastopali \u2013 so me neko\u010d povabili tudi kot predsednika komisije mladinskega zborovskega nate\u010daja. Ljudje so me prepoznavali po trgovinah in po cesti, za vse sem bil Mister Kalinka!<\/p>\n<p>Kak\u0161no stisko smo do\u017eiveli, ko smo leteli na Japonsko; do Teherana je \u0161lo normalno, iz Teherana je letalo \u0161e smelo odleteti, v Indiji pa ni smelo pristati, ker je dan prej izbruhnila vojna s Pakistanom in letala Pan Americana niso dobila dovoljenja za postanek na indijskem ozemlju; potem si je pilot le nekako izposloval dovoljenje za postanek v Bombayu, ker je gorivo pohajalo. Naenkrat smo zagledali jato lovskih letal, ki je spremljala na\u0161 avion. Na letali\u0161\u010du v Bombayu smo \u010dakali sedem ur in se nismo smeli ganiti iz letala. Niso nas pustili naprej. No, kon\u010dno pa smo le odleteli proti Madrasu. Na Japonskem pa smo do\u017eiveli tudi \u010dudovite trenutke, kot takrat, ko smo se peljali z vlakom na izlet v Osako; sedel sem zraven starej\u0161ega mo\u017eakarja, poleg njega pa je sedela njegova h\u010derka, gospodi\u010dna Mi\u010diko in \u0161e neka u\u010diteljica. Beseda je dala besedo in sta dekleti nekaj dni zatem pri\u0161li na koncert v Tokio in od Mi\u010diko sem dobil pu\u0161eljc za Kalinko. Mo\u017e je poznal Tita, ker je bil portir v hotelu, kjer je Tito spal.<\/p>\n<p>V Dar el Salamu, v Afriki, naju je s Kozlev\u010darjem prepoznal prodajalec ko\u0161ev na tr\u017enici. V Somaliji, v Mogadi\u0161u, smo imeli akusti\u010dno vajo pred nastopom. V sosednjem \u2013 zdi se mi da kletnem \u2013 prostoru pa so doma\u010di pevci vadili za opero \u00bbVa\u0161ka hi\u0161a\u00ab iz njihovih ljudskih motivov. To je bila kaj posebna vaja za na\u0161e pojme. 'Dirigent' je igral part na violino, pevci pa so za njim ponavljali. Iz radovednosti sem pokukal k njim, da vidim, kako zgleda vaja osrednje somalske operne hi\u0161e. Z nami je bil tudi minister za kulturo. Prosil me je, da poka\u017eem, kako se dela pri nas, ker jim nekako ni \u0161lo od rok. Jaz sem kar na papir napisal temo \u2013 \u0161lo je namre\u010d za neko njihovo ljudsko pesem \u2013 in sem zapel prima vista. Ker sem jo to\u010dno zapel, mi ni verjel, da je nisem poznal \u017ee prej. \u0160e danes hranim tisti list.<\/p>\n<p>Na 25-letnico AVNOJ nas je v Jajce povabil mar\u0161al Tito in Slovenski oktet je bil proslavi za zvo\u010dno kuliso; peli smo partizanske pesmi iz cele Jugoslavije. Samo jaz sem imel svojo pesmarico. Vanjo sem zbral vse podpise celotnega tedanjega politi\u010dnega vrha iz vse Jugoslavije. Danes je ta knjiga neprecenljive vrednosti.<\/p>\n<p>Na\u0161 predsednik in stalni spremljevalec Bogdan Poga\u010dnik je bil bohem na kvadrat, ni se mogel lo\u010diti od svojega prastarega oguljenega kov\u010dka, ki ga je imel zavezanega s pasom za hla\u010de, zato da ga je lahko dr\u017eal skupaj. Pa mu je vseeno vedno kaj viselo ven. Gro\u0161elj in Kozlev\u010dar ga nista mogla pregovoriti, naj kov\u010dek vendar zamenja z dostojnej\u0161im, pa sta mu v Dubrovniku neko\u010d kupila lep nov ' kufer', starega pa pognala kar skozi okno na teraso samostana. Ko smo se leto pozneje vrnili v isti samostan, je bil kov\u010dek \u0161e vedno tam. Poga\u010dnik je \u0161el in ga pobral, vesel, da ga bo spet nosil. Pa mu ni uspelo.<\/p>\n<p>Iz Ju\u017enoafri\u0161ke Republike, kjer je takrat \u0161e vladal apartheid in je bila dr\u017eava \u0161e vedno strogo izolirana od preostalega sveta, smo dobili bajno ponudbo. Pa je \u0161el Kozlev\u010dar k Edvardu Kardelju in ga vpra\u0161al, kaj bi se zgodilo, \u010de sprejmemo. Kardelj je kratko odsekal: \u010ce greste, se ne vrnite! In nismo \u0161li.<\/p>\n<p>Neko\u010d smo peli v Roga\u0161ki Slatini ob sprejemu na simpoziju zdravnikov iz vse Jugoslavije. Oktet pride v dvorano k oblo\u017eenim mizam lepo oble\u010den v svoje smokinge in \u010daka na povelje. Pa se eden od zdravnikov obrne k meni in zapovedovalno re\u010de: 'Ajde, kelnar, donesi nam pi\u0107e!' (Daj, natakar, prinesi nam pija\u010do!)<\/p>\n<p>Tudi \u010dlanom Slovenskega okteta je kdaj ponagajala trema. Samo en primer: peli smo na otvoritvenem koncertu Tabora pevskih zborov v \u0160entvidu. Peli smo z \u017earom, rekel bi s posve\u010denjem kot malokdaj. Peli smo Ribni\u0161ko, in ko je Kozlev\u010dar za\u010del svoj solo, ni \u0161lo ve\u010d naprej. Pa tak\u0161en prekaljen solist je bil; pel je doma, pred doma\u010dim ob\u010dinstvom in ga je najbr\u017e spodneslo.\u00ab<\/p>\n<p>Jo\u017ee Kores je pevsko \u0161e aktiven, med drugim vodi tudi mladi oktet Deseti brat in Ribni\u0161ki oktet.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 6. decembra 2005)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<p> Nazaj na vrh strani <\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:5\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2736\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"142\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-igor_ziernfeld.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Igor Ziernfeld\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Igor Ziernfeld<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1978\u20131996<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2736\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"142\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-igor_ziernfeld.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Igor Ziernfeld\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Igor Ziernfeld<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1978\u20131996<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je v Ljubljani 1. januarja 1934, sedaj pa \u017eivi na Rodici pri Dom\u017ealah. V Slovenskem oktetu je pel prvi tenor od 1978 do 1996. Pridobil si je tehni\u010dno izobrazbo in po opravljeni srednji \u0161oli je postal vodja tehni\u010dnih slu\u017eb. Najdlje je bil zaposlen v Maksimarketu kot vodja vzdr\u017eevanja.<\/p>\n<p>Ljubezen do petja je za\u010dutil \u017ee v rosnih letih, tako da je pel \u017ee v otro\u0161kem fran\u010di\u0161kanskem zboru v Ljubljani, nato od leta 1952 v Akademskem pevskem zboru \u00bbTone Tom\u0161i\u010d\u00ab, leta 1955 v zboru Slovenske \ufb01lharmonije, pa v Radijskem komornem zboru, od 1978 do 1996 pa v Slovenskem oktetu.<\/p>\n<p>Igor Ziernfeld si je \u0161olal glas pri prof. Jasni \u0160pilerjevi, pri kateri je \u0161est let \u0161tudiral solopetje. K oktetu ga je pripeljal Danilo \u010cade\u017e.<\/p>\n<p>Njegovo pevsko delovanje je s pripadnostjo Slovenskemu oktetu doseglo vrh; tako kot vsi preostali njegovi \u010dlani je tudi sam pel z du\u0161o in srcem in prav to izredno veselje do glasbe je bilo najbolj zdrava osnova za kakovostno rast. Na vajah, \u0161e posebej pa na odru, je vedno posku\u0161al dati vse od sebe. Ziernfeld je zelo rad pel pravoslavno liturgijo; pritegovala ga je namre\u010d njena mogo\u010dnost. Le\u017eale so mu tudi priredbe ljudskih pesmi. Moderna zborovska literatura, posebno tista, ki je nastajala po letu 1970, mu ni bila najbolj pri srcu, \u010deprav se je tudi tem skladbam posvetil z vso resnostjo in pozornostjo, saj je moral Slovenski oktet kot vrhunski izvajalec segati tudi po sodobnih avtorjih.<\/p>\n<p>Pri Slovenskem oktetu mu je bil v\u0161e\u010d pristop do dela in nastopanja. Oktet je na odru vedno dal vse od sebe, \u010dlani so vedno peli maksimalno zavzeto in odgovorno. Koncertov tudi niso nikoli odpovedovali, niti zaradi bolezni ne. \u010ce je bil kateri od pevcev ob glas, je raje na odru statiral, kot da bi manjkal.<\/p>\n<p>V skoraj dveh desetletjih petja pri Slovenskem oktetu se je tudi Igorju Ziernfeldu nabralo toliko spominov in do\u017eivetij, da jih z mislijo komaj dohaja. Med pogovorom so spomini padali ko zrele hru\u0161ke. Navedli jih bomo, kot so se porajali:<\/p>\n<p>\u00bbAh, neko\u010d \u2013 ko smo peli v Krakovu na Poljskem,\u00ab je povedal Igor, \u00bbme je med hojo na oder (prva skladba je bila Ascendit Deus; Gallus) zajel popoln black out. Naenkrat me je zapustil spomin! In ker za\u010dnem prvi, sem bil prestra\u0161en kot malokdaj. Ko je Danilo dal intonacijo, se mi je spet odprlo in kamen se mi je odvalil od srca...<\/p>\n<p>Mo\u010dne vtise sem odnesel iz Angole, kjer so zaradi predsednikove smrti odpovedali vse koncerte; smo pa na \u017eeljo Netove vdove peli ob parah in na pogrebu.<\/p>\n<p>Obisk Brazilije sta nam omogo\u010dila gospodarstvenika iz Gorenjske, brata Hlebanja, ki sta v Sao Paolu izjemno uspela.<\/p>\n<p>Kitajska je svet zase. V Pekingu je bil na koncertu ves politi\u010dni vrh. Namesto Jo\u017eeta Bani\u010da, ki je bil zaseden z orkestrom Slovenske \ufb01lharmonije, je za turnejo vsko\u010dil Stane Mancini. Oba sva se prehladila prav nekaj dni pred koncertom in so naju gostitelji peljali h kitajskemu zdravniku. Mancini je bil popolnoma brez glasu. Meni je zdravnik dal \u0161est vrst tablet. Manciniju pa je zapi\u010dil iglo naravnost od zunaj v glasilke in mu dal injekcijo. Zve\u010der je pel. Kaj pel! \u017dvrgolel je.<\/p>\n<p>Ko smo se vra\u010dali iz Kitajske smo na letalu, zaradi \u010dasovne razlike, dvakrat do\u017eiveli novo leto. In dvakrat smo praznovali in dvakrat so nam postregli s \u0161ampanjcem.<\/p>\n<p>Po ZDA smo se vozili s svojim avtobusom \u2013 imeli pa smo \u0161oferja, ki je organiziral \u010disto vse, od hrane do preno\u010di\u0161\u010da. Zve\u010der na koncertih pa je prodajal na\u0161e kasete!<\/p>\n<p>Na koncerte po ZDA je prihajalo veliko Slovencev. V Montani se nam je zgodilo, da je pri\u0161la na koncert Slovenka 800 kilometrov dale\u010d in nam prinesla potico.<\/p>\n<p>Ali pa prijaznost in po\u0161tenost Nordijcev. Na Norve\u0161kem sem izgubil denarnico, v kateri sem imel znatno vsoto denarja. Na nesre\u010do ni bilo v denarnici nobenega mojega dokumenta, samo recept tamkaj\u0161njega zdravnika. In na podlagi recepta me je najditelj izsledil in mi po dveh dneh vrnil denarnico z vso njeno vsebino. Iz enakih po\u0161tenih nagibov je Toma\u017e Tozon dobil nazaj svoj fotoaparat, Marjan \u0160tefan\u010di\u010d pa \u2013 po enem letu \u2013 svoje \u010devlje. Neverjetno! Sicer pa imajo mala naselja po Norve\u0161kem vedno vse odprto; svojih domov sploh ne zaklepajo.\u00ab<\/p>\n<p>Igor Ziernfeld ima v svojem osebnem arhivu ve\u010d kot 1400 fotografskih posnetkov o turnejah Slovenskega okteta po svetu. S turneje po ZDA leta 1989 pa obse\u017een dnevnik, ki ga je sproti pisal v obliki (neodposlanih) pisem. Je pomembno pri\u010devanje o vtisih in do\u017eivetjih v tej veliki obljubljeni de\u017eeli, ki je na vzhodu in zahodu gosto naseljena \u00bbpo sredini pa tudi po 400 kilometrov ne vidi\u0161 ene same hi\u0161e\u00ab.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 6. decembra 2005)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:6\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2738\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"134\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-andrej_ropas.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Andrej Ropas\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Andrej Ropas<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1996\u20132010<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2738\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"134\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-andrej_ropas.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Andrej Ropas\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Andrej Ropas<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1996\u20132010<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Andrej Ropas se je rodil 15. decembra 1966 v Ljub\u00adljani, \u017eivi v Kamniku. V Slovenskem oktetu je pel od leta 1996 do 2010.<\/p>\n<p>Po izobrazbi je in\u017eenir organizacije dela in je vod\u00adja informatike v podjetju Svilanit. Ni\u017ejo glasbeno \u0161olo je kon\u010dal v Kamniku, solopetje je \u0161tudiral pri prof. Marjanu Tr\u010dku.<\/p>\n<p>Pevsko pot je za\u010del v otro\u0161kem cerkvenem zboru v Kamniku, nato je pel v \u0161olskih zborih, v MoPZ Solidarnost, bil je organist v farni cerkvi v \u0160marci pri Kamniku, poskusil se je tudi v narodnozabavni glasbi z ansamblom \u00bbStoparji\u00ab iz Loke pri Meng\u0161u, pel pri Me\u0161anem zboru RTV Slovenija, za sabo pa ima tudi niz solisti\u010dnih nastopov.<\/p>\n<p>Avdicijo pri Slovenskem oktetu je opravil 27. oktobra 1996, na dan, ko se mu je rodila druga h\u010derka.<\/p>\n<p>Star\u0161a sta bila navdu\u0161ena in dolgoletna pevca in sta me \u017ee kot otroka navajala na petje. V dru\u017eini smo nenehno peli. Da sem bil izbran v Slovenski oktet, je pomenilo potrditev njunega spodbujanja in usmerjanja k petju. Star\u0161a sta bila tega vesela in jima je veliko pomenilo; svojih ob\u010dutkov ni\u00adsta pretirano kazala navzven, zato sta tudi moj uspeh do\u017eivljala bolj v sebi, predvsem mama je bila zadovoljna, da je njeno vzgojno delo obro\u00addilo sadove.<\/p>\n<p><em>Kaj vam je pomenilo biti izbran v Slovenski oktet?<\/em><\/p>\n<p>Zame osebno je bila to velika potrditev. \u010ce petind\u00advajset let \u017eivi\u0161 v ve\u010dglasnem petju in ti je po slu\u017ebi prvi hobi petje, potem je bilo sprejetje v Slovenski oktet nekak\u0161na izpolnitev, ki presega golo zadovolj\u00adstvo ob dogodku. Sam globoko do\u017eivljam pripadnost Slovenskemu oktetu. Da v teh desetih letih, odkar smo skupaj, nadaljujemo tradicijo Slovenskega ok\u00adteta, pomeni, da je to nadaljevanje ponosa in re\u00adprezentativne vloge ansambla. Lepo je, primerno in pravilno, da se to nadaljuje v taki visoki meri, ali pa \u0161e bolj\u0161e. Prizadevanje mora namre\u010d vedno sle\u00additi rast. Dosegati vedno vi\u0161je cilje.<\/p>\n<p><em>Kako kot ra\u010dunalnikar dojemate umetnost, pevsko \u0161e posebno?<\/em><\/p>\n<p>Vem, da sem ve\u010dkrat malo druga\u010den \u010dlovek, nekoliko bolj odmaknjen, s tem pa ni re\u010deno, da stvari ne do\u00ad\u017eivljam ravno tako globoko in intenzivno. Moja na\u00adrava je pa\u010d tak\u0161na. Na stvari gledam bolj racionalno, sistemati\u010dno, na vsako stvar se pripravim sistemati\u010dno. \u010ce se ne\u010desa lotim, potem skrbim, da delo opravim \u010dim bolj\u0161e, ne dovolim, da me zmotijo druge stvari.<\/p>\n<p><em>Je kaj prostora za \u010dustveno obravnavo pesmi?<\/em><\/p>\n<p>Mogo\u010de res ni v redu, da, ko stopi\u0161 na oder, delno po\u00adzabi\u0161 na ljudi v dvorani. Ampak jaz odmislim publi\u00adko, da se \u010dim bolj koncentriram na glasbo in besedilo, ki ju moram predstaviti ljudem v dvorani. Ko se pesem za\u010dne, mora\u0161 ponikniti vanjo in misliti, o \u010dem pripoveduje, pozoren mora\u0161 biti na interpretacijo in jo tako posredovati, da ob\u010dinstvo gane\u0161. Zato sem prej rekel, da se ne pustim od ni\u010desar premotiti, ampak se ves po\u00adsvetim tistemu, \u010demur moram v dolo\u010denem trenutku ali situaciji zagotoviti svojo polno miselno anga\u017eira\u00adnost.<\/p>\n<p> Lahko ponazorim s primerom \u2014 24. marca 2004 smo imeli \u017ee pol leta prej dogovorjen koncert v Budimpe\u0161ti. Zgodilo pa se je, da mi je dan prej umrla mama. Kot \u010dlan Slovenskega okteta sem se \u010dutil v najvi\u0161ji meri zave\u00adzanega, da kljub hudi izgubi, ki meje doletela, koncert vseeno izpeljemo. Ves dan sem bedel pri mami, nasled\u00adnjega dne smo se z avtobusom odpeljali v Budimpe\u0161to, imeli smo koncert \u00bbkot da ni ni\u010d\u00ab in se \u0161e isti dan vrnili v Ljubljano. Zame je bila to ogromna preizku\u0161nja. Bilo je zelo hudo, \u0161e posebno, \u010de misli\u0161 na to, kar poje\u0161 in koliko\u00adkrat pesmi odslikavajo na\u0161o notranjost. Pa sem zdr\u017eal, nisem se dal premotiti zunanjim okoli\u0161\u010dinam. Ponosen sem, da mi je uspelo situacijo obvladati in nastop opra\u00adviti, kot je treba. Naslednjega dne je bil mamin pogreb. In \u017eivljenje gre naprej, kot je naravno, da gre...<\/p>\n<p><em>Kako pa vam ustreza nova postavitev na odru s prepletenimi glasovi, ne ve\u010d v glasovnih parih?<\/em><\/p>\n<p>Na za\u010detku mi je bilo malo nelagodno, vendar sem se privadil, kajti, \u010de se zdaj spet postavim klasi\u010dno, mi je mote\u010de. \u010ce ima\u0161 svojega glasovnega partnerja ob sebi, ne sli\u0161i\u0161 dobro celotnega ansambla. Nova postavitev je tudi v prid poslu\u0161alcem v dvorani, kjer pride do druga\u010d\u00adnega, bolj kompaktnega zvoka. To je popolna inovacija in mora\u0161 res obvladati glas, intonacijo, sporazumevanje s sopevci, \u010de ho\u010de\u0161 tako peti; miselno si bolj anga\u017eiran zraven. Za tako postavitev mora\u0161 biti ve\u010d kot gotov v samega sebe, sploh, \u010de predstavlja\u0161 ansambel s tak\u0161nim imenom.<\/p>\n<p><em>Imate vzornika, posebno ob\u010dudujete katerega tenorja?<\/em><\/p>\n<p>\u010ce sem iskren \u2014 pa naj ne izpadem domi\u0161ljav, pro\u00adsim \u2014, nimam vzornika, kajti nih\u010de ne more svojega vzornika povsem posnemati, ker je vsak osebnost zase in mora torej ustvariti nekaj svojega. Zelo rad seveda poslu\u0161am tenorje in od vsakega sku\u0161am dobiti tisto, kar ima najbolj\u0161e. Noben \u010dlovek pa ni popoln, saj nismo roboti. Osebno rad poslu\u0161am, analiziram, \u00bbprespim\u00ab in vzamem najbolj\u0161e. Pred \u010dasom smo z oktetom peli \u00bbKalinko\u00ab in sem pel solisti\u010dni del. Poslu\u0161al sem razne izvedbe, zato da sem si oblikoval vtis. Priskrbel sem si tudi prevod pesmi, da sem vedel, kaj pravzaprav po\u00adjem, nato pa sem poiskal svoj na\u010din, da dam pesmi iz\u00adraz, ki se je meni zdel najbolj ustrezen in sem ustvaril svojo interpretacijo. \u010ce bi pel kot \u00bbvzornik\u00ab \u2014 teh bi imel pri tej pesmi veliko \u2014, bi to ne bilo napredovanje, temve\u010d stopicanje na mestu in morda \u0161e slaba kopija.<\/p>\n<p><em>Kako se znajdete v vrve\u017eu oktetovstva?<\/em><\/p>\n<p>Slovenski oktet je pojem. Povsod \u010dutim, da je dobro sprejet. Okolje ima do okteta zdrav odnos, rekel bi, da opa\u017eam zelo spo\u0161tljiv odnos do tistih \u2014 torej nas \u2014, ki nadaljujemo lepo in staro tradicijo.<\/p>\n<p> \u017divljenju okteta podrejamo svoje osebno \u017eivljenje in tudi moja \u017eena Marija in obe h\u010deri za to poslanstvo precej \u017ertvujejo. Vsaka stvar pa je lahko \u0161e bolj\u0161a. Vedno je treba do\u00addajati, da bo bolj izpopolnjeno.<\/p>\n<p> Slovenski oktet sestavlja osem ljudi, ki na odru gleda\u00adjo v eno samo to\u010dko in so kot eden, \u010deprav je vsak zase poseben, kot \u010dlovek edinstven.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 27. julija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:7\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2740\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"144\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-vladimir_cadez.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Vladimir \u010cade\u017e\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Vladimir \u010cade\u017e<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1996\u20132018<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2740\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"144\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-vladimir_cadez.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Vladimir \u010cade\u017e\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Vladimir \u010cade\u017e<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1996\u20132018<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>\u010clan Slovenskega okteta je bil dvaindvajset let, in sicer od leta 1996 do 2018.<\/p>\n<p>Vladimir \u010cade\u017e se je rodil v \u0160empetru pri Novi Gorici 24. decembra 1966 in \u017eivi v Solkanu.Po izobrazbi je profesor petja in je zaposlen na Glasbeni \u0161oli v Novi Gorici kot u\u010ditelj petja. Ve\u010d let je pou\u010deval na Glasbeni \u0161oli Emila Komela v Gorici in na Glasbeni \u0161oli v Ajdov\u0161\u010dini.<\/p>\n<p>Vladimir \u010cade\u017e izhaja prav iz pevske rodbine; njegova mati Franka je pela v APZ Tone Tom\u0161i\u010d, njegov o\u010de Danilo pa je pri Slovenskem oktetu pel trideset let; Vladimir je za\u010del \u017ee kot otrok pri zboru osnovne \u0161ole v Solkanu, nato je pel v zboru Topni\u010darjev v Trnovem pri Novi Gorici, v Komornem zboru RTV Slovenije, ob\u010dasno je pomagal pri PAZ Vinko Vodopivec, trenutno pa \u0161e vedno sodeluje v kvartetu Big Ben.<\/p>\n<p>Osnove solopetja je prejel \u017ee pri o\u010detu Danilu, dve leti je nato zahajal v Trst v operno \u0161olo Teatra Verdi na te\u010daj za operni zbor, nato je dve leti \u0161tudiral v Turinu pri prof. Wally Salio, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je diplomiral pri prof. Alenki Derna\u010d Bunta.<\/p>\n<p>Septembra leta 1996 je Vladimir \u010cade\u017e opravil s prof. Antonom Nanutom avdicijo pri Slovenskem oktetu in sprejel o\u010detovo dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n<p><em>To pa ni dedi\u0161\u010dina kar tako, mar ne?<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTa dedi\u0161\u010dina je obenem sladka in obremenjujo\u010da, ker me notranje mo\u010dno zavezuje in ker je med ob\u010dinstvom \u0161e vedno mo\u010dno \u017eiv spomin na njegovo pojavo. Povsod, kjer me ne poznajo, me spra\u0161ujejo, \u010de sem \u010cade\u017eev sin. Najte\u017eje se je seveda podpisati pod pesmi Nocoj pa, oh, nocoj in Ve\u010dernij zvon, ki sta postali za\u0161\u010ditni znak Danila \u010cade\u017ea in se pri poslu\u0161alcih nehote spro\u017eijo primerjave. To odgovornost seveda globoko ob\u010dutim, vendar pa svojo pevsko vlogo pri Slovenskem oktetu oblikujem v lastnem slogu in prepri\u010dan sem, da ne izkrivljam o\u010detove podobe; nasprotno \u2013 po odzivih, ki jih do\u017eivljam, sem prepri\u010dan, da delam dobro in nadaljujem po naravni poti \u010cade\u017eevo delo v ansamblu. Enako kot je bilo prej, ne bo nikoli, kar je razumljivo, saj se tudi Lipu\u0161\u010dek ni ponovil.<\/p>\n<p>Slovenski oktet mi je zapisan v korenine, zato me na Slovenski oktet ve\u017ee globok ob\u010dutek pripadnosti, kar opa\u017eam tudi pri vseh \u010dlanih sedanjega sestava in kar je seveda hvalevredno.<\/p>\n<p>Biti \u010dlan Slovenskega okteta pomeni zasedati visoko in \u010dastno mesto, ki je pogosto zelo obremenjujo\u010de, ker zahteva veliko odpovedovanja v vsakdanjem \u017eivljenju, vendar pa si po drugi strani bogato popla\u010dan, ko do\u017eivi\u0161 na koncertu vrhunski trenutek, ki je ravno tako nepopisen, kolikor je kratkotrajen, vendar se v tistem trenutku popolne do\u017eivetosti glasbe, poslu\u0161alstva in notranje zado\u0161\u010denosti izni\u010dijo vse \u017ertve.\u00ab<\/p>\n<p><em>Kak\u0161no je ob\u010dinstvo, ki danes poslu\u0161a Slovenski oktet?<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNaj\u0161tevilnej\u0161a je generacija nad petdeset let starosti, sploh v zamejstvu. Imamo pa tudi mlaj\u0161o publiko, ki bo s\u010dasoma dorasla poslu\u0161anju te vrste glasbe. Kot pedagoga me je sicer strah, ker se po dru\u017einah \u010dedalje manj poje in zna to postati velik problem slovenskega pevstva v bodo\u010de. Imam pa vtis, da se v zamejstvu in zdomstvu veliko ve\u010d in veliko bolj goji petje. Vtis imam tudi, da se je neko\u010d petje poslu\u0161alo bolj s srcem, danes je poslu\u0161alec srcu pridodal \u0161e razum; postal je bolj zahteven, ni mu dovolj samo lepo in ubrano petje, temve\u010d \u017eeli tudi izpiljeno tehniko in vi\u0161jo te\u017eavnostno stopnjo, kar je seveda za pevsko telo dra\u017eljiv izziv, obenem pa zahteva tudi ve\u010d napora pri doseganju vi\u0161jega nivoja, ki ga pri\u010dakuje sodobni poslu\u0161alec.\u00ab<\/p>\n<p><em>Je Slovencem tak\u0161en ansambel kot je Slovenski oktet \u0161e vedno potreben?<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPo tak\u0161nem ansamblu bomo \u010dutili potrebo, dokler bomo Slovenci imeli zavest. \u017dal pa je velikokrat zaznati, da se Slovenci ne zavedajo, da je pesem \u2013 sploh pa tak\u0161na, kakr\u0161no jo lahko podpi\u0161e Slovenski oktet \u2013 veliko jamstvo, da se lahko enakovredno predstavljamo povsod po svetu. Na nobenem kulturnem odru se nimamo \u010desa sramovati. Slovenski oktet je tudi dokaz, da je mo\u0161ki oktet pristna formacija (avtenti\u010dni, verodostojni izum) slovenskega naroda. Velikokrat so me po svtu vpra\u0161ali, kako to, da lahko osemglasni sestav zveni kot veliki ruski zbor. Tega ne zmore noben narod in to ni karakteristika samo Slovenskega okteta, temve\u010d velja za vse oktete, kot sestav, ki ima priznano dolo\u010deno kvaliteto.<\/p>\n<p>Vsi okteti na Slovenskem pa so nastali po vzoru Slovenskega okteta.\u00ab<\/p>\n<p>(Nova Gorica, 13. julija 2006)<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:0\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2742\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"156\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-marij_kogoj.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Marij Kogoj\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Marij Kogoj<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1951\u20131966<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2742\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"156\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-marij_kogoj.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Marij Kogoj\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Marij Kogoj<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1951\u20131966<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je leta 1919 v Ljubljani skladatelju Mariju Kogoju. V Slovenskem oktetu je pel od 1951 do 1966. \u017de od mladih nog se je ukvarjal s petjem in \u0161portom. K petju ga je navajal \u017ee o\u010de. V osnovni \u0161oli in gimnaziji je bil vedno \u010dlan pevskih zborov in kot pevca so ga vedno cenili. Pel je pod vodstvom uglednih profesorjev, skladatelja Luke Kramolca in prof. Silvestra Mihel\u010di\u010da. Na konservatoriju je \u0161tudiral klavir v razredu prof. Viktorja \u0160onca. Solopetje je v letih 1941 in 1942 \u0161tudiral pri prof. Janette Foedranspergovi. Leta 1946 pa se je vpisal na solopevski oddelek akademije za glasbo in \u0161tudiral pri raznih profesorjih. Med \u0161tudijem je ve\u010dkrat nastopal na javnih koncertih, ki jih je prirejala \u0161tudentska organizacija po raznih krajih Slovenije. Pel je tudi v Akademskem pevskem zboru pod vodstvom Franceta Marolta, v Radijskem komornem zboru z dr. Valensom Vodu\u0161kom in v zboru Slovenske \ufb01lharmonije z Radom Simonitijem. Vrhunec je dosegel kot ustanovni \u010dlan in baritonist Slovenskega okteta.<\/p>\n<p>Marij Kogoj je umrl 13. maja leta 1995.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:1\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2744\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-bozo_groselj.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Bo\u017eo Gro\u0161elj\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Bo\u017eo Gro\u0161elj<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1951\u20131978<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2744\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-bozo_groselj.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Bo\u017eo Gro\u0161elj\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Bo\u017eo Gro\u0161elj<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1951\u20131978<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je v \u0160i\u0161ki v Ljubljani leta 1920; bil je sin \u017eelezni\u010darja. V Slovenskem oktetu je pel od 1951 do 1978. Po kon\u010dani osnovni \u0161oli, kjer je \u017ee pel kot de\u0161ki sopran, se je vpisal na gimnazijo in se ukvarjal tudi s \u0161portom. Na univerzi ga je doletela vojna; udele\u017eil se je narodnoosvobodilnega boja in v partizanih je bil kulturni referent. Nemci so ga ujeli in ga internirali v tabori\u0161\u010de Dachau, kjer si je re\u0161eval \u017eivljenje prav s svojim lepim tenorjem. Po barvitem in mehkem glasu je slovel \u017ee na gimnaziji, kjer ga je sli\u0161al France Marolt in ga vklju\u010dil v svoj Akademski pevski zbor. Ob koncu vojne je Gro\u0161elj postal \u010dlan znamenitega partizanskega pevskega zbora \u00bbSre\u010dko Kosovel\u00ab, ki ga je vodil Rado Simoniti in ki je leta 1947 opravil pomembno reprezentativno turnejo po zahodnoevropskih dr\u017eavah. Bo\u017eo Gro\u0161elj je pel tudi z narodnozabavnimi ansambli in je bil zelo znan radijski pevec.<\/p>\n<p>Od leta 1947 je bil zaposlen kot tajnik glasbenega oddelka na nacionalnem radiu. Leta 1949 pa je postal urednik za narodno in zborovsko glasbo.<\/p>\n<p>Kot ustanovni \u010dlan Slovenskega okteta je pel drugi tenor in je najdlje pre\u017eivel svoje pevske tovari\u0161e iz prve postave. Posebno je zaslovel s pesmijo Pavla Kernjaka \u00bbMojcej\u00ab. Ob odprtem grobu v poslednje slovo mu jo je zapel baritonist sedanjega sestava Slovenskega okteta Jo\u017ee Vidic, ki je naravnost od Gro\u0161lja prevzel v dedi\u0161\u010dino priljubljeno pesem, s katero je Slovenski oktet zaslovel po svetu.<\/p>\n<p>Bo\u017eo Gro\u0161elj je umrl 12. septembra 2004.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:2\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2746\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-peter_ambroz.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Peter Ambro\u017e\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Peter Ambro\u017e<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1966\u20131996<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2746\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-peter_ambroz.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Peter Ambro\u017e\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Peter Ambro\u017e<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1966\u20131996<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Peter Ambro\u017e se je rodil v Stra\u017ei\u0161\u010du pri Kranju 13. maja 1938. V Slovenskem oktetu je pel drugi tenor od 1966 do 1996 in v sezoni 2000\/2001.<\/p>\n<p>Kon\u010dal je srednjo ekonomsko \u0161olo in se poklicno ustalil pri podjetju Slovenijales v oddelku za propagando. \u017de v mladih letih je pel na koru v Stra\u017ei\u0161\u010du, nato pri MePZ Franceta Pre\u0161erna v Kranju z dirigentom Petrom Liparjem, kot prvi tenor je pel v Gorenjskem vokalnem oktetu pod taktirko Danila Bu\u010darja, nekaj let se je kot svobodni umetnik preizku\u0161al kot popevkar, pel je tudi v Kvartetu Zvon\u010dek, v Komornem zboru RTV Ljubljana in v Kvartetu Do.<\/p>\n<p>Pri vsem tem pestrem nabiranju pevskih izku\u0161enj pa je \u0161olal glas pri prof. Veri Majdi\u010d, ki mu je dala trdne osnove in mu izoblikovala glas, nazadnje pa je \u0161tudiral solopetje \u0161e pri prof. Jelki Strgarjevi.<\/p>\n<p>Peter Ambro\u017e je avdicijo pri Slovenskem oktetu opravil pozimi leta 1966; na avdicijo ga je povabil Bo\u017eo Gro\u0161elj. V Slovenskem oktetu pa je pel do leta 1996 in \u0161e v sezoni 2000\/2001, ko je za\u010detne te\u017eave pomagal premagovati novemu rodu pevcev obnovljenega Slovenskega okteta.<\/p>\n<p>Ambro\u017e poje tudi, kadar ne poje. \u017de iz njegovega na\u010dina govorjenja, iz njegovih kretenj, gibov in sporazumevanja s sogovornikom veje nekak\u0161na navezanost na petje in zavzetost zanj, ki je za Petra Ambro\u017ea ni\u010d manj kot \u017eivljenjski slog v pojo\u010di obliki. Ni naklju\u010dje, da je s \u010dlani v sedanji sestavi Slovenskega okteta ohranil tesno vez, ki ni samo prijateljstvo, temve\u010d podo\u017eivljanje svojega oktetovstva v vnovi\u010dnem vzponu in uveljavljanju novega Slovenskega okteta. In pri tem deli s pevci tako njihova prizadevanja kot tudi \u010dustvovanja v vsem njihovem razponu.<\/p>\n<p>Peter Ambro\u017e ni bil izbir\u010den pevec, temve\u010d je rad in z ljubeznijo pel vse, vse tiste pesmi \u2013 ljudske in umetne, klasi\u010dne in moderne \u2013, ki imajo v sebi sporo\u010dilni naboj in muzikalne in muzikolo\u0161ke vrednote, pesmi, ki se\u017eejo v du\u0161o in s katerimi je mo\u017eno zganiti srca poslu\u0161alcev.<\/p>\n<p>\u00bbRad pojem vse, razen tistih pesmi, ki jim tudi Bog ne more pomagat!\u00ab<\/p>\n<p>Neko posebno, dodatno navezanost pa \u010duti do koro\u0161kih, tako ljudskih kot umetnih pesmi.<\/p>\n<p>Tudi do sporedov ni bil posebno kriti\u010den, rad pa je imel \u0161iroko zasnovane programe. Najbolj se je po\u010dutil doma v akusti\u010dnih cerkvah.<\/p>\n<p>Vtisi in do\u017eivetja s trideset let dolge poti po vsem doma\u010dem in tujem svetu se mu kar kopi\u010dijo in z mislimi jim te\u017eko sledi. Seveda so zapiski le drobci drobcev, saj bi lahko vsak \u010dlan Slovenskega okteta napisal debelo knjigo.<\/p>\n<p>Poseben pe\u010dat mu je dal \u017ee prvi nastop s Slovenskim oktetom. \u00bbBilo je leta 1967 na proslavi 20-letnice mesta Nova Gorica. Marjan \u0160tefan\u010di\u010d je ravno podedoval intonirko od Marija Kogoja. Dal je intonacijo za pesem 'Meglice v jezeru', pa smo morali ustaviti. \u0160e enkrat je zapihal v pi\u0161\u010dalko \u2013 pa spet ni \u0161lo. Bil sem ves trd od zadrege in nelagodnega ob\u010dutka. Za mene, za\u010detnika v tako imenitnem ansamblu, je bilo to nepopisno nerodno do\u017eivetje.\u00ab<\/p>\n<p>Kmalu pa prevladajo lepi spomini.<\/p>\n<p>\u00bbPotovanja! Potovanja so bila najbolj dra\u017eljiva sestavina na\u0161ega pevskega \u017eivljenja. Neko\u010d, ko smo se z letalom peljali na Dansko, smo za\u0161li v turbulenco. Morali smo pristati v Koebenhavnu; bil je tak\u0161en vihar, da je letalo pristalo skoraj na boku. Mi smo bili vsi pani\u010dni od strahu, za pilota pa je bilo to obi\u010dajno in se ni prav ni\u010d vznemirjal.<\/p>\n<p>V Argentini, v Buenos Airesu, smo se pripravljali na polet v Rosario. Ko pridemo na letali\u0161\u010de, so \u0161e popravljali motor. Ko so opravili, smo se vkrcali in odleteli. Naenkrat pa je v letalu postalo hladno in stevardese so za\u010dele deliti odeje. \u010cez nekaj \u010dasa je pilot zelo ravnodu\u0161no povedal, da je en motor 'crknil', da pa imajo \u0161e enega in da je to dovolj za pristanek.<\/p>\n<p>Na Norve\u0161kem so piloti fenomenalni. Ko smo neko\u010d leteli proti severu in je na\u0161 Bogdan Poga\u010dnik razlo\u017eil pilotu, kdo da smo, nas je pilot vpra\u0161al, ali smo \u017ee videli Nordkapp. Seveda ga nismo nikoli videli. Naenkrat se je zasukal z letalom, ko da bi obrnil avtobus, in zavozil iz proge; najprej nam je pokazal \u010dredo severnih jelenov, nato pa je preletel \u0161e Nordkapp, na letali\u0161\u010de pa je priletel pol ure pozneje. Ne samo, da so morali drugi potniki \u010dakati pol ure dlje, povzro\u010dil je pravi preplah, saj se sploh ni oglasil in ni ni\u010desar sporo\u010dil kontroli letenja, ne kam leti ne da bo zamudil. On je \u0161el kar po svoje, in to z namenom, da bi tujci odnesli z Norve\u0161ke kar najbolj\u0161i vtis.<\/p>\n<p>Ko smo se prvi\u010d odpravljali v Afriko, smo se morali obvezno cepiti. Dobili smo rumeno knji\u017eico, ki smo jo morali povsod pokazati. Ko pridemo na Brnik, so \u0161tirje pozabili knji\u017eico doma. Moja \u017eena je letala po Ljubljani, a na \u017ealost Koresove \u017eene ni na\u0161la doma, na Brniku pa je letalo odla\u0161alo z vzletom. Potniki so se \u017ee za\u010deli razburjati. Ko je pridirkala na letali\u0161\u010de, smo kon\u010dno po uri zamude odleteli. Jo\u017eeta Koresa pa smo '\u0161vercali' skozi celo Afriko tako, da smo se na mejah dr\u017eali tesno drug za drugim in zadnji mu je podajal knji\u017eico.<\/p>\n<p>Najbolj sem se bal, ko smo \u0161li na Japonsko in so nam nad Indijo grozili, da nas bodo sestrelili. Ravno tistega dne je izbruhnila vojna med Indijo in Pakistanom zaradi Ka\u0161mirja. Mi smo \u017ee leteli in pilotu so prepovedali poleteti v indijski zra\u010dni prostor. Pa si je le izprosil dovoljenje, da smo pristali v Bombayu, vendar so nas do zadnjega trenutka, dokler se ni letalo ustavilo na pristajalni stezi, spremljala indijska lovska letala z napro\u017eenim oro\u017ejem.<\/p>\n<p>Neko\u010d, ko smo se vra\u010dali iz Gr\u010dije, smo tudi v Dubrovniku pristali v silovitem viharju, da sem bil kar pani\u010den in sploh ne vem, kako se je letalo spustilo na stezo.<\/p>\n<p>Sicer pa imam Dubrovnik v sijajnem spominu. Tam smo do\u017eivljali pravlji\u010dne koncerte v pravlji\u010dnem vzdu\u0161ju.\u00ab<\/p>\n<p>Peter Ambro\u017e tako \u017eivo in prizadeto pripoveduje, da se na koncu zdi, da pravljice res \u0161e ni konec...<\/p>\n<p>(Ljubljana, 10. februarja 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:3\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2748\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"141\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-joze_banic.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Jo\u017ee Bani\u010d\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Jo\u017ee Bani\u010d<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1978\u20131992<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2748\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"141\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-joze_banic.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Jo\u017ee Bani\u010d\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Jo\u017ee Bani\u010d<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1978\u20131992<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Jo\u017ee Bani\u010d se je rodil v Murski Soboti 10. Marca 1945. V Slovenskem oktetu je pel drugi tenor, in sicer od 1978 do 1992 in od 1996 do 2000.<\/p>\n<p>V Murski Soboti je dokon\u010dal prvi letnik gimnazije, hkrati pa je obiskoval ni\u017ejo glasbeno \u0161olo.<\/p>\n<p>\u0160est let je \u0161tudiral violino in \u0161tiri leta klarinet. Na Srednji glasbeni \u0161oli v Ljubljani so ga prepri\u010dali, da je vzel v roke fagot, ki se ga je u\u010dil \u0161tiri leta, potem pa pet let na akademiji za glasbo katero je kon\u010dal leta 1971 z odli\u010dnim uspehom pri prof. Sre\u010dku Koro\u0161aku.<\/p>\n<p>Jo\u017ee Bani\u010d je igral v Simfoni\u010dnem orkestru prvi fagot, bil solist RTV Slovenija, od 1965 do 1992, in od 1995 do 2004; je bil \u010dlan Pihalnega orkestra RTV, osem let je igral v mariborskem baro\u010dnem ansamblu, nekaj \u010dasa v ansamblu Slavka Osterca, pa v Komornem orkestru RTV, v ansamblu Kreativ Klagenfurt, sodeloval je s Stturdardskim komornim orkestrom, \u0161e vedno je \u010dlan ansambla Camerata Labacensis in \u0161e bi lahko na\u0161tevali. V Slovenskem oktetu je leta 1978 nasledil Bo\u017ea Gro\u0161lja in pel sedemnajst let.<\/p>\n<p>Leta 1994 je Jo\u017ee Bani\u010d prevzel rudarsko godbo Hrastnik in jo skozi tri zlata priznanja pripeljal v koncertno skupino, to je med najbolj kakovostne skupine v Sloveniji.<\/p>\n<p>\u00bbPrvo obdobje,\u00ab v Simfoni\u010dnem orkestru namre\u010d, \u00bbmi je v najlep\u0161em spominu. Pa ne zaradi nostalgije. Takrat smo bili vsi mladi, izredno zagrizeni in po\u017ertvovalni, \u017eeleli smo si najkvalitetnej\u0161ega igranja. Za to animacijo ima posebne zasluge Samo Hubad... (V orkestru) smo zelo dobro sodelovali. Dr\u017eali smo skupaj, kar se je posebej poznalo pri intonaciji in pri skupnem muziciranju. Orkester mora delovati kot brezhibna voja\u0161ka enota, ki jo vodi dober \u010dastnik. Za to so potrebni dolo\u010deni pogoji. \u010ce jih ni, je treba ustvariti dobro voljo, po\u017ertvovalnost in zagrizenost. Med \u010dlani zasedbe se razvijajo ve\u010dja prijateljstva, pa tudi sovra\u0161tva in ljubosumje. Nekateri se v orkestru tudi poro\u010dijo, skratka je \u017eiv organizem.\u00ab<\/p>\n<p>V petje ga je uvedel brat Milan, ki ga je leta 1961 vzel s seboj na vaje k Primorskemu akademskemu zboru Vinko Vodopivec v Ljubljani In v tem zboru je pre\u017eivel izredno lepo mladostni\u0161ko obdobje; bil je najmlaj\u0161i pevec v zboru in preostali pevci so ga imeli za nekak\u0161no maskoto.<\/p>\n<p>Leta 1972 je za\u010del \u0161tudirati solopetje pri prof. Jelki Strgarjevi, ki ji priznava, da mu je \u00bbpostavila glas\u00ab, kar pomeni, da mu je dala trdne tehni\u010dne solopevske osnove, kar mu je pozneje \u0161e kako prav pri\u0161lo pri petju v oktetu.<\/p>\n<p>Pravzaprav se je Jo\u017ee Bani\u010d tako navdu\u0161il, da se je moral v dolo\u010denem trenutku, ko je \u017ee bil na akademiji za glasbo, odlo\u010diti: ali pevska kariera ali fagot.<\/p>\n<p>\u00bbDostikrat pomislim na to, da sem morebiti naredil napako, da se nisem v celoti posvetil \u0161tudiju solopetja in opustil fagot.\u00ab To zveni nenavadno, ker to pravi \u010dlovek, ki pooseblja \u0161e danes pojem lepega igranja na fagot v Sloveniji in na obmo\u010dju celotne nekdanje skupne dr\u017eave Jugoslavije. In dodaja: \u00bbV du\u0161i sem bil vedno fagotist, a \u010de bi prevladalo petje, bi opustil in\u0161trument. Dejstvo pa je, da tudi v petju \u010dutim veselje in sre\u010do.\u00ab Obenem pa ima Jo\u017ee Bani\u010d tudi do pevske umetnosti izredno izostren odnos:<\/p>\n<p>\u00bbGlas je bo\u017eanski in\u0161trument, ni\u010d ga ne more nadomestiti. Glas nam je dal Bog in z njim se da najbolj\u0161e izra\u017eati \u010dustva; pri petju pa \u0161e posebej, ker sta besedilo in zvok zaobse\u017eena v enem.<\/p>\n<p>Najbolj sem v oktetu u\u017eival, ko smo na odru pri vsaki izvedbi muzicirali. Vedno smo dali vse od sebe tako v izrazu kot v zvoku in temu primeren je bil tudi odziv ob\u010dinstva na koncertu.<\/p>\n<p>Petje je v meni izzvalo neko nedopovedljivo notranje zadovoljstvo, ko ti zaigrata du\u0161a in srce in se \u010dlovek pribli\u017ea nekemu ekstati\u010dnemu stanju. Taki trenutki so lahko dalj\u0161i ali kraj\u0161i, ne dajo pa se pla\u010dati z nobenim denarjem.\u00ab<\/p>\n<p>Jo\u017ee Bani\u010d se je s Slovenskim oktetom prvi\u010d sre\u010dal leta 1967. V Slovenj Gradcu je bila proslava Organizacije zdru\u017eenih narodov, na kateri je sodeloval tudi Slovenski oktet: \u00bbKo sem jih sli\u0161al, sem v trenutku ugotovil, da je to vrhunsko petje; mravljinci so mi \u0161li po vsem \u017eivotu.\u00ab<\/p>\n<p>Usoda je hotela, da je Bani\u010d tudi sam za\u0161el med protagoniste tak\u0161nih ob\u010dutij, ko je oktet zapustil Bo\u017eo Gro\u0161elj leta 1978.<\/p>\n<p>\u00bbJa, zapolniti praznino po Gro\u0161lju je bilo izjemno te\u017eko. Takrat je bil Slovenski oktet vrhunski, nakar se je spremenila polovica postave. Anton Nanut se je takrat izredno anga\u017eiral, da bi z novo zasedbo dosegel prej\u0161njo vrhunskost. Vaje smo imeli kar petkrat na teden od 17.30 do 19.30 in vsi smo delali zelo zavzeto.\u00ab Ustvarjalnost okteta se je najmo\u010dneje kazala v koncertnih sporedih. \u00bbOktet je bil najmo\u010dnej\u0161i v raznovrstnosti sporedov. Imel je tak\u0161no kvaliteto pevcev, da so lahko obvladali vse stile in je bil konglomerat stilov lahko perfektno izveden. Tako je vsak poslu\u0161alec lahko na\u0161el kaj zase, vsi skupaj pa so lahko u\u017eivali v kakovosti izvajanja skladb.\u00ab<\/p>\n<p>Z obdobjem, ko je s Slovenskim oktetom pel Jo\u017ee Bani\u010d, pa je nelo\u010dljivo povezan tudi njegov fagot. V svojem dolgem delovanju je nastopal tudi kot solist s Simfoni\u010dnem orkestrom RTV Slovenija na turnejah po ZDA in po Evropi. Delovanje Jo\u017eeta Bani\u010da je v bistvu unikatno, kajti redko se znajde v slovenski glasbeni kulturi primer vrhunske poustvarjalnosti na instrumentalnem in pevskem podro\u010dju, ki je bilo tudi ob\u010dasno zdru\u017eeno v enkratno simbiozo.<\/p>\n<p>Slovenski oktet, Jo\u017ee Bani\u010d in njegov fagot so skupaj napisali trajno in neponovljivo zgodbo.<\/p>\n<p>Skladatelj Pavel Mihel\u010di\u010d je za oktetovo 35-letnico ustvaril posebno skladbo Kost, v katero je vpletel tudi fagot.<\/p>\n<p>\u00bbSkladba je konceptualno (po zasnovi) in kompozicijsko izredno zanimiva. Kot inovacija je imela izjemen odmev. Za glasbene kritike in tudi za poslu\u0161alce je bila skladba, ki je vsebovala vrhunsko petje in fagot kot solisti\u010dni vlo\u017eek, pravo odkritje. Izvajali smo jo 132-krat. Vsepovsod po svetu je do\u017eivela lep odziv. V Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike je bila lepo sprejeta tudi od fagotistov, ki so jo poslu\u0161ali.\u00ab<\/p>\n<p>Jo\u017ee Bani\u010d in njegov fagot sta predstavljala pri Slovenskem oktetu posebno so\u017eitje.<\/p>\n<p>\u00bbNisem samo pel v oktetu, temve\u010d sem tudi igral v radijskem orkestru ter nastopal kot solist doma in po svetu. Na turneje z oktetom sem vedno jemal fagot in sem redno in vztrajno vadil, da sem se lahko v dostojni formi spet priklju\u010dil orkestru, ko smo se vrnili. Bilo je naporno, v\u010dasih napeto, a nikoli krizno.\u00ab<\/p>\n<p>S zavezanostjo glasbi je Jo\u017eetu Bani\u010du uspelo premostiti ovire in pasti. \u0160e ve\u010d, leta 1996, ko je Nanut za\u010del zbirati pevce za novi oktet, je vestno prisko\u010dil na pomo\u010d in s svojo izku\u0161enostjo in pevskim kapitalom, ki ga je imel v sebi, precej pripomogel, da je Slovenski oktet pognal nove korenine.<\/p>\n<p>\u00bbDobro je, da Slovenski oktet nadaljuje to tradicijo, ker je in ostaja nekaj posebnega. Slovenski oktet je bil vedno tar\u010da kritik, nevo\u0161\u010dljivosti, zavisti... saj vemo, kako je to pri Slovencih. Ampak Slovenski oktet je bil vedno najbolj\u0161i in bo najbolj\u0161i.<\/p>\n<p>Mislim, da je Slovenski oktet zdaj pred razpotjem in za prihodnost vidim dve razli\u010dici: ali dose\u017ee institucionalno podporo, da se re\u0161i vseh \ufb01nan\u010dnih skrbi in v miru zasleduje svojo vrhunskost \u0161e naprej, ali pa, da se uspe marketin\u0161ko dobro uveljaviti in dobi ustrezno podporo od slovenskega gospodarstva.<\/p>\n<p>Ostaja pa neizpodbitno in edinstveno, da \u2013 kjerkoli se bo oglasil, bodo ljudje onemeli od lepote zvoka!\u00ab<\/p>\n<p>(Ljubljana, 23. junija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:4\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2750\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"144\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-marjan_trcek.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Marjan Tr\u010dek\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Marjan Tr\u010dek<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1992\u20131996, 2010\u20132016<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2750\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"144\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-marjan_trcek.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Marjan Tr\u010dek\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Marjan Tr\u010dek<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1992\u20131996, 2010\u20132016<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Tenorist Marjan Tr\u010dek (1957 - 2016), se je pevsko izobra\u017eeval na Srednji glasbeni \u0161oli v Ljubljani. Iz tega obdobja je prejemnik nagrad na republi\u0161kem in dr\u017eavnem tekmovanju mladih glasbenikov v kategoriji Komorne skupine. \u0160tudij petja je nato z odliko kon\u010dal na Akademiji za glasbo pri prof. Evi Nov\u0161ak Hou\u0161ka. Izpopolnjeval se je na pevskih te\u010dajih pri Marjani Lipov\u0161ek in Alfredu Burgstallerju.<\/p>\n<p>Doma in v tujini se je uveljavil kot koncertni in operni pevec. Nastopal je s priznanimi orkestri in dirigenti na tujih in doma\u010dih festivalih (Dubrovni\u0161ki poletni festival, Vara\u017edinske barokne ve\u010deri, Puljsko ljeto, Ljubljanski festival, Glasbeni september v Mariboru, Festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi, Festival za staro glasbo Radovljica...). Na koncertnem odru je tako poustvaril ve\u010d deset vokalno instrumentalnih del klasi\u010dnega koncertnega repertoarja, od zgodnjebaro\u010dnih do sodobnih. Sodeloval je s SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Opera in balet Maribor, kjer je oblikoval preko dvajset liri\u010dnih opernih in operetnih vlog (Almaviva v Rossinijevem Seviljskem brivcu, Nemorino v Donizettijevem Ljubezenskem napoju, Fenton v Verdijevem Falstaffu, Tamino v Mozartovi \u010carobni pi\u0161\u010dali, Gabriel von Eisenstein v Straussovem Netopirju, itd...)<\/p>\n<p>Pogosto je nastopal na Slovenskih glasbenih dnevih, kjer je poustvaril veliko prvi\u010d izvedenih del. Poseben odnos je imel do komorne vokalne glasbe, \u0161e posebej raziskovanje in izvajanja stare glasbe (ob spremljavi lutnje) in samospeva.<\/p>\n<p>Umetnost petja je prena\u0161al na mlade pevce na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.<\/p>\n<p>V letih 1992 do 1996 je prepeval v Slovenskem oktetu. Je prejemnik odlikovanja \"Zlati \u010dastni znak svobode RS\", s katerim je predsednik Republike Slovenije ob 45. obletnici delovanja odlikoval oktet za zasluge na vokalno glasbenem podro\u010dju. Leta 2001 je bil imenovan za \u010dastnega \u010dlana Slovenskega okteta.<\/p>\n<p>V letu 2010 se je ponovno pridru\u017eil Slovenskemu oktetu, kjer je prepeval vse do svoje prezgodnje smrti v avgustu leta 2016.<\/p>\n<p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:5\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2752\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"144\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-rajko_meserko.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Rajko Meserko\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">tenor<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Rajko Meserko<\/span><span class=\"kw-alum__years\">2000\u20132014, 2016\u20132018<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2752\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"144\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-rajko_meserko.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Rajko Meserko\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">tenor<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Rajko Meserko<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 2000\u20132014, 2016\u20132018<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Tenorist Rajko Meserko \u017eivi v \u0160martnem pri Litiji. Srednjo \u0161olo je obiskoval v Ljubljani, kjer je v \u010dasu \u0161tudija za\u010del z obiskovanjem ni\u017eje glasbene \u0161ole. Solopetje je \u0161tudiral pri prof. Mariji Sedej in se kasneje izpopolnjeval pri prof. Karlu Jeri\u010du.<\/p>\n<p>Je \u017eupan ob\u010dine \u0160martno pri Litiji in vr\u0161ilec dol\u017enosti ravnatelja SNG Opera in balet v Ljubljani.<\/p>\n<p>V \u0161olski dobi je pel v raznih mladinskih zborih, nato pa v kvartetu \u0160martin skupaj z Jo\u017eetom Vidicem. Avdicijo za Slovenski oktet je opravil julija leta 2000. V Slovenskem oktetu je prepeval do leta 2014 in se mu ponovno pridru\u017eil v letu 2016 do leta 2018.<\/p>\n<p>Rajko Meserko se je rodil 16. septembra 1971 v Ljubljani, \u017eivi v \u0160martnem pri Litiji. Srednjo \u0161olo je obiskoval v Ljubljani, kjer je v \u010dasu \u0161tudija za\u010del z obiskovanjem ni\u017eje glasbene \u0161ole. Solopetje je \u0161tudiral pri prof. Mariji Sedej in se kasneje izpopolnjeval pri prof. Karlu Jeri\u010du. Zaposlen je v SNG Opera in balet v Ljubljani kot pevec v opernem zboru.<\/p>\n<p>V \u0161olski dobi je pel v raznih mladinskih zborih, nato pa v kvartetu \u0160martin skupaj z Jo\u017eetom Vidicem. Avdicijo za Slovenski oktet je opravil julija leta 2000.<\/p>\n<p><em>Kako dojemate pripadnost Slovenskemu oktetu?<\/em><\/p>\n<p>\u017de to, da sem bil sploh sprejet v Slovenski oktet, je \u010dast. Slovenski oktet ni samo petje, je sploh na\u010din \u017eivljenja. Mene je v tak oktetovski na\u010din \u017eivljenja \u00bbopozoril\u00ab Jo\u017ee Vidic in je bilo zelo pozitivno, da me je vnaprej pripravil na vse to, kar v oktetu in ob oktetu do\u017eivljam. Oktet stoji na vrhu lestvice \u017eivljenjskih dejavnosti; nemalokrat se mora oktetu prilagajati tudi dru\u017eina in to je moralo biti raz\u010di\u0161\u010deno \u0161e preden sem sprejel \u010dlanstvo. Odkar sem v Slovenskem oktetu, sem imel mnogo prilo\u017enosti zapeti v manj\u0161ih sestavih, vendar pri Slovenskem oktetu to vse druga\u010de zveni. Sploh je zven Slovenskega okteta nekaj posebnega in ta zven je v celotni zgodovini asambla vedno enak, zamenjujejo se samo posamezni glasovi. Dejstvo, da se je ta posebni zvok, s posebnim pe\u010datom, ki ga ima samo Slovenski oktet, ohranil od za\u010detka do dana\u0161njega dne, se mi zdi nekaj fenomenalnega. Zato tudi svojo pripadnost Slovenskemu oktetu do\u017eivljam kot nekaj izjemnega; seveda pa je treba \u017eivljenje prilagoditi oktetu.<\/p>\n<p><em>Vi imate poleg pevske tudi vlogo povezovanja z zunanjim svetom.<\/em><\/p>\n<p>Tako je, sem kontaktna oseba, kakor se temu re\u010de. To pa se je zgodilo samo po sebi, ta vloga je pripadla meni v nekem obdobju, ko je bilo zaradi slu\u017ebe in poklicnih obveznosti \u010dlanov usklajevanje znotraj okteta nekoliko problemati\u010dno. Imeli smo \u017ee tudi zunanjega organizatorja, toda vloga kontaktne osebe med \u010dlani okteta je nekako pritikala meni. Potem pa sem za\u010del sprejemati tudi naro\u010dila in dogovore za nastope, koncerte, turneje in tako naprej ... do danes.<\/p>\n<p><em>Kaj opa\u017eate najpogosteje, kako se ljudje pribli\u017eujejo oktetu?<\/em><\/p>\n<p>To je pa zelo zanimivo, opazovati na\u010din, kako ljudje prihajajo v stik s Slovenskim oktetom. Ob vsakem nastopu je oktet s temi odnosi veliko bolj bogat. Vsak nastop pomeni \u0161e eden ali dva dodatna nastopa. Prvi odzivi in prvi stiki so neposredno po sestopu z odra, za\u010dnejo pa se z izrekanjem priznanj oktetu ali izvedbi sporeda in z izra\u017eanjem zadovoljstva nad kvaliteto petja. Nato sledi ponudba in dalj\u0161i ali kraj\u0161i pomenek. Prav ganljivo je, kako so ljudje obzirni in spo\u0161tljivi in jaz imam pravzaprav veliko sre\u010do, ker sprejemam prve, najbolj neposredne in najbolj sve\u017ee vtise.<\/p>\n<p><em>Torej ste tudi najbolj na udaru?<\/em><\/p>\n<p>V\u010dasih, predvsem pri preteklih zasedbah, so ljudje imeli vtis, da je s Slovenskim oktetom te\u017eko priti v stik, da so \u010dlani \u2013 ne vsi \u2013 bolj rezervirani in pri obna\u0161anju bolj akademski. Seveda je tu igralo vlogo tudi visoko mesto, ki ga Slovenski oktet imel v o\u010deh poslu\u0161alcev. Nekak\u0161no strahospo\u0161tovanje, \u010de se smem izraziti nekoliko bolj po starinsko.<\/p>\n<p>Tudi sedaj je prav prva navezava bolj rezervirana, toda, ko je enkrat led prebit pa se odnos v hipu obrne nam v dobro. Ni akademije \u2013 mi smo fantovsko razpolo\u017eena skupina in \u017eelimo uveljaviti tudi na\u0161e \u010dlove\u0161ke kvalitete kot vrednoto v prid Slovenskega okteta.<\/p>\n<p><em>Kako ste na Slovenski oktet pa vi gledali prej?<\/em><\/p>\n<p>Z velikim spo\u0161tovanjem in ob\u010dudovanjem; dajal mi je vtis nedosegljivosti. \u010cesa takega pa jaz ne bi zmogel, sem vedno mislil sam pri sebi. Nikoli pa nisem niti zdale\u010d pomislil na to, da bi lahko sam v tem oktetu tudi pel. Potem sem spoznal Marjana \u0160tefan\u010di\u010da, ko je bil \u0161e aktiven \u010dlan. In me je Slovenski oktet \u0161e bolj pritegnil, da sem ga \u0161e raj\u0161i poslu\u0161al in hodil na koncerte.<\/p>\n<p><em>No, in kako se zdaj po\u010dutite kot aktivni \u010dlan Slovenskega okteta?<\/em><\/p>\n<p>Tega se ne da opisati, pa\u010d pa je treba to do\u017eiveti! Veliko je lepih trenutkov; v\u010dasih je naporno, vendar ostanejo samo lepi vtisi.<\/p>\n<p>Pa spomin, ki se mi stalno obnavlja pred o\u010dmi. V Salzburgu, na poletnem festivalu, smo se sre\u010dali s predsednikom Republike Avstrije Hainzom Fischerjem. Ko nas je predsednica De\u017eele predstavila, reko\u010d: \u00bbTo pa je Slovenski oktet!\u00ab je predsednik Fischer kar malce obstal in s spo\u0161tovanjem in ob\u010dudovanjem vzkliknil: \u00bbO, Slovenski oktet!\u00ab \u010de\u0161, kako imenitni gostje. Nato je vsakemu posebej prijazno in spo\u0161tljivo dal roko in elegantno \u010destital. Ob tem do\u017eivetju se mi je nekako v vsem svojem bistvu razgrnil pomen besede \u2013 ambasador. V tistem trenutku je bil Slovenski oktet res ambasador. Visoko, pomebno in plemenito je predstavljal slovensko dr\u017eavo in slovensko kulturo. V\u010dasih me prevzame oto\u017eno spoznanje, da do\u017eivi\u0161 ve\u010dje spo\u0161tovanje zunaj, kot od voditeljev lastne domovine.<\/p>\n<p>Ampak pojem ambasador ima globok pomen.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 20. julija 2006)<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:6\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2754\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"151\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-tone_kozlevcar.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Tone Kozlev\u010dar\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">baritone<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Tone Kozlev\u010dar<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1951\u20131978<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2754\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"151\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-tone_kozlevcar.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Tone Kozlev\u010dar\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">baritone<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Tone Kozlev\u010dar<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1951\u20131978<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je v \u0160entvidu pri Sti\u010dni na Dolenjskem leta 1914. V Slovenskem oktetu je pel od 1951 do 1978. Izhajal je iz \u0161estnajst\u010dlanske dru\u017eine. Po kon\u010dani osnovni \u0161oli ga je o\u010de poslal v Ljubljano, da bi se izu\u010dil obrti. V obrtni \u0161oli se je seznanil s \u0161tevilnimi pevci, spoznal pa ga je tudi dirigent in skladatelj Fran Venturini in ga povabil v svoj zbor Sava. S tem se je pravzaprav za\u010dela Kozlev\u010darjeva pevska pot. Solopetje je za\u010del \u0161tudirati pri prof. Angelci Tro\u0161tovi, nato se je vpisal na srednjo glasbeno \u0161olo in nadaljeval \u0161tudij pri prof. Sonji Ivan\u010di\u010devi in pri prof. Juliju Betettu. Bil je \u010dlan Radijskega komornega zbora, sodeloval je tudi v Akademskem pevskem zboru, pel je pri zboru Slovenske \ufb01lharmonije. Bil je tudi priljubljen radijski pevec. Kot ustanovni \u010dlan Slovenskega okteta je pel bariton, imel pa je tudi vlogo organizatorja, saj je bil v slu\u017ebi pri Koncertni poslovalnici v Ljubljani in si je prizadeval predvsem za organizacijo koncertov na pode\u017eelju. Vzdr\u017eeval je tudi stike z zvezno koncertno poslovalnico v Beogradu, ki je skrbela za izmenjave jugoslovanskih umetnikov s tujimi umetni\u0161kimi skupinami. Pomagal je pri zbiranju sredstev po podjetjih in ustanovah in pri nabavljanju prvih krojev in no\u0161. Bil je pobudnik prvega Tabora slovenskih pevskih zborov v \u0160entvidu leta 1971. Bil je tudi pobudnik postavitve niza lesenih kipov doma\u010dega umetnika Petra Jovanovi\u010da, med katerimi sta najbolj znana Mojcej pred Kernjakovo doma\u010dijo v Trebinjah in kip Ribni\u010dana, posve\u010den slovenskim izseljencem, ki stoji pred osnovno \u0161olo v \u0160entvidu pri Sti\u010dni. Leta 1979 je Tone Kozlev\u010dar prejel Titovo odlikovanje \u00bbred zaslug za narod s srebrnimi \u017earki\u00ab.<\/p>\n<p>Tone Kozlev\u010dar je zaslovel z znamenito ljudsko pesmijo v priredbi Franceta Marolta \u00bbRibni\u0161ka\u00ab, ki jo je zapel ve\u010d kot tiso\u010dkrat. Po tiso\u010di izvedbi leta 1956 je postal \u010dastni ob\u010dan Ribnice na Dolenjskem.<\/p>\n<p>Tone Kozlev\u010dar je umrl leta 1996.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:7\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2756\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"117\" height=\"149\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-roman_petrovcic.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Roman Petrov\u010di\u010d\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">baritone<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Roman Petrov\u010di\u010d<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1951\u20131960<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2756\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"117\" height=\"149\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-roman_petrovcic.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Roman Petrov\u010di\u010d\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">baritone<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Roman Petrov\u010di\u010d<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1951\u20131960<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je v Trnovem v Ljubljani leta 1901. V Slovenskem oktetu je pel od 1951 do 1960. Izhajal je iz uradni\u0161ke dru\u017eine. Izu\u010dil se je za trgovskega pomo\u010dnika in za\u010del \u017ee pri sedemnajstih letih sodelovati pri raznih zborih. Solopetje je \u0161tudiral pri prof. Foedran\u0161pergovi. Roman Petrov\u010di\u010d je imel mehak, \u017eameten, tudi pretresljiv, karakteristi\u010dno barvit bariton. Bil je ustanovitelj in dvajset let \u010dlan znanega Slovenskega vokalnega kvinteta, s katerim je opravil vrsto turnej po Poljski, \u010ce\u0161ki, Romuniji, Bolgariji in drugod. Sodeloval je z Akademskim pevskim zborom. Pel je tudi v Radijskem komornem zboru in v zboru Slovenske \ufb01lharmonije. Bil je poznan kot odli\u010den radijski pevec. Ob\u010dasno je nastopal na odru ljubljanske Opere, \u010deprav ni imel formalne pevske izobrazbe.<\/p>\n<p>Primorski skladatelj Zorko Prelovec je znamenito pesem \u00bbSedem si ro\u017e\u00ab napisal izrecno zanj. Z njegovim solom jo je Slovenski oktet uveljavil kot uspe\u0161nico.<\/p>\n<p>Roman Petrov\u010di\u010d je umrl leta 1981.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:0\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2758\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-andrej_strukelj.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Andrej \u0160trukelj\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">baritone<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Andrej \u0160trukelj<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1960\u20131978<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2758\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-andrej_strukelj.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Andrej \u0160trukelj\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">baritone<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Andrej \u0160trukelj<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1960\u20131978<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Andrej \u0160trukelj se je rodil 2. avgusta 1909 v Habinghorstu (Rauxel) v Vestfaliji na Nem\u0161kem.<\/p>\n<p>\u010clan Slovenskega okteta je postal leta 1960, pel je do leta 1978. S Slovenskim oktetom je prepotoval domala ves svet. Bil je uglajen in plemenit gospod, zelo lepih in izbranih manir in je vzbujal in tudi u\u017eival veliko spo\u0161tovanje.<\/p>\n<p>Njegova \u017eivljenjska sopotnica, gospa Majda, ki z veliko ljubeznijo \u010duva njegovo arhivsko zapu\u0161\u010dino, nam je 5. julija 2006, prav za prilo\u017enostno izdajo knjige ob 55-letnici Slovenskega okteta, prijazno napisala mo\u017eev natan\u010den \u017eivljenjepis.<\/p>\n<p>\u00bbOd tu (iz Vestfalije, op. p.) se je dru\u017eina preselila v Trst, kjer je obiskoval osnovno \u0161olo. Mama in o\u010de sta bila Slovenca iz Loga pod Mangartom in dru\u017eina se je preselila iz Trsta v Ljubljano. Srednjo \u0161olo, Gimnazijo Poljane, je kon\u010dal v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1930.<\/p>\n<p>Po maturi je bil par let zaposlen honorarno v \u0161oli \u0160i\u0161ka, se poro\u010dil in skupaj s soprogo pou\u010deval do nem\u0161ke okupacije. Takrat je bila \u017eena preme\u0161\u010dena v Loko pri Zidanem Mostu, kamor se je tudi preselil.<\/p>\n<p>V tem \u010dasu je dobil honorarno zaposlitev v Operi Maribor in se isto\u010dasno vpisal na Hrvatski dr\u017eavni kozervatorij v Zagrebu, kjer je leta 1943 diplomiral iz solopetja.<\/p>\n<p>Leta 1945 se je vrnil v Ljubljano in bil anga\u017eiran v ljubljanski operi. Isto\u010dasno je sodeloval kot umetni\u0161ki sodelavec pri Slovenski \ufb01lharmoniji. \u017de leta 1946 je od\u0161el na Reko, bil v \u00bbOpera Rijeka\u00ab in nastopal v baritonskih vlogah do leta 1948. Od tu pa se je vrnil v ljubljansko opero, kjer je pel do leta 1956. Leta 1956 je od\u0161el iz opere med prosvetne delavce in bil name\u0161\u010den v Glasbeni \u0161oli Moste-Polje, pou\u010deval solopetje in bil tudi ravnatelj do leta 1964. Leta 1964 je pou\u010deval na Pedago\u0161ki akademiji solopetje in izobrazbo glasu do upokojitve. V \u010dasu od 1960 do 1978 je bil \u010dlan Slovenskega okteta. Zamenjal je baritonista g. Toneta Petrov\u010di\u010da. Leta 1978 so izstopili starej\u0161i \u010dlani, zaradi novih mlaj\u0161ih pevcev.<\/p>\n<p>\u017de istega leta pa je bil ustanovljen Ribni\u0161ki oktet, kjer je bil vodja do leta 1985. Takrat je tudi kon\u010dal pevsko kariero, star 76 let.<\/p>\n<p>V \u010dasu, ko je u\u017eival pokojnino, pa je na\u0161el zadovoljstvo v risanju na steklo \u2013 'slovenski ornament'.\u00ab<\/p>\n<p>Kot pedagog se je Andrej \u0160trukelj najve\u010d ukvarjal z izobra\u017eevanjem zborovodij; napisal je tudi priro\u010dnik Tehni\u010dne vaje pedago\u0161kim zborom. Veliko je sodeloval na te\u010dajih in seminarjih za zborovodje, saj mu je bilo kultivirano petje najbolj pri srcu in je rad prena\u0161al svoje znanje na mlaj\u0161e pedagoge in zborovodje. V tem je videl tudi svoje poslanstvo in je bil pri delu zelo natan\u010den in dosleden.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:1\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2760\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-samo_vremsak.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Samo Vrem\u0161ak\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">baritone<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Samo Vrem\u0161ak<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1978<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2760\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-samo_vremsak.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Samo Vrem\u0161ak\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">baritone<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Samo Vrem\u0161ak<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1978<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je 29. maja 1930 v Kamniku, kjer je do smrti, leta 2004, tudi stalno \u017eivel in deloval. Na Akademij za glasbo v Ljubljani je \u0161tudiral kompozicijo v razredu prof. Marjana Kozine in jo kon\u010dal leta 1956, nato pa prav tam \u0161e solopetje v razredu A. Dariana leta 1960. Ves ta \u010das pa se izkazuje tudi kot zborovodja in pedagog.<\/p>\n<p>Od 1975 do 1978 je vodil zbor Slovenske \ufb01lharmonije. Od 1978 do 1995 pa je bil profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Honorarno je predaval na oddelku za kompozicijo in glasbeno teorijo na akademiji.<\/p>\n<p>Ves ta \u010das je tudi pel. Bil \u010dlan raznih pevskih zborov ter pevec solist koncertant. Samo Vrem\u0161ak je bil baritonist velike pevske kulture. Veliko je tudi komponiral, slogovno se je odlo\u010dil za bolj umirjene smeri nove romantike in neoklasicizma. Vrem\u0161akov ustvarjalni opus je ogromen, v njem pa so v ospredju vokalna dela, zbori in samospevi. Med orkestralnimi deli sta to dve Simfoniji (1958, 1969-72), Concertino za klavir in godala (1961-63), Dramati\u010dna uvertura (1977), na komornem podro\u010dju pa Godalni kvartet (1976), Sonatina in due tempi za rog in klavir (1977), Sonatina za trobento in klavir (1978), klavirska in orgelska dela, od vokalnih ciklov pa \u0161e kantata Kronanje v Zagrebu (1954-55), \u0161tevilne priredbe narodnih pesmi, pa tudi \u0161tevilni umetni me\u0161ani, mo\u0161ki in mladinski zbori.<\/p>\n<p>Tudi v diskografskem pogledu razpolaga skladatelj Samo Vrem\u0161ak z velikim \u0161tevilom trakov, kaset in plo\u0161\u010d, nazadnje tudi z avtorsko lasersko plo\u0161\u010do pri ZKP RTV Slovenija (1995).<\/p>\n<p>Samo Vrem\u0161ak je bil \u010dlan Slovenskega okteta leta 1978. V tem \u010dasu je oktet posnel ven\u010dek slovenskih napitnic, kjer je kot solist nastopal tudi Vrem\u0161ak. Pesem, v kateri se je najbolj izrazil, je bila priljubljena ljudska iz Dolenjske En star\u010dek je \u017eivel.<\/p>\n<p>Sicer pa je bil Samo Vrem\u0161ak v prvi vrsti komponist, kar se je posebej pokazalo v nekaterih pogovorih za javnost, kot v knjigi dr. Franca Kri\u017enarja Sto slovenskih skladateljev.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:2\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2762\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"153\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-peter_bedjanic.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Peter Bedjani\u010d\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">baritone<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Peter Bedjani\u010d<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1978\u20131996<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2762\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"153\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-peter_bedjanic.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Peter Bedjani\u010d\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">baritone<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Peter Bedjani\u010d<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1978\u20131996<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Peter Bedjani\u010d se je rodil 31. oktobra 1933 v Mariboru.<\/p>\n<p>V Slovenskem oktetu je pel bariton, in sicer od 1978 do 1996.<\/p>\n<p>Vse \u017eivljenje se je ukvarjal z glasbo; obiskoval je Akademijo za glasbo v Ljubljani, od 1953 do 1956 je bil in\u0161picient v SNG Opera Ljubljana, nato pa se je zaposlil na Radiu Ljubljana (potem Slovenija), kjer je bil urednik za operno glasbo. Bogato je bilo tudi njegovo pevsko delovanje; bil je \u010dlan Komornega zbora RTV, pel je v Koro\u0161kem akademskem oktetu in v Oktetu Gallus. Jeseni 1978 je uspe\u0161no opravil avdicijo in bil sprejet v vrste Slovenskega okteta, v katerem je pel do leta 1996, ko se je \u00bbstara\u00ab zasedba v celoti poslovila od okteta.<\/p>\n<p>Peter Bedjani\u010d, velik ljubitelj petja, je imel rad umetne pesmi, ki so imele bolj ali manj poudarjena te\u017eavnostna mesta, saj mu je bilo petje velik izziv ne samo po do\u017eivljajski, temve\u010d tudi po tehni\u010dni plati. Nikoli ni ljubil takih sporedov, ki so \u017eeleli dosegati samo zunanji u\u010dinek na poslu\u0161alstvo. Rad je imel te\u017eje, zahtevnej\u0161e sporede, pri katerih je lahko oktet pokazal svojo vrednost in svoje tehni\u010dne zmogljivosti. Sam pravi, da je imel do sporedov \u00bbvznemirjeno idejni pristop in je to mi\u0161ljenje \u0161e kdo v ansamblu delil z mano. V\u010dasih sem moral kar vztrajati, da smo oblikovali spored tako, kakor je to zahtevalo ime, ki smo ga zastopali. Veliko zado\u0161\u010denja sem na\u0161el tudi v renesansi in v pravoslavni liturgiji. Na nekatere izvedbe klasi\u010dnih umetnikov pa hranim naravnost navdu\u0161ujo\u010d spomin; kot primer bi navedel izvajanje Brahmsovih del na turneji po \u0160paniji. V meni je to pustilo nepozaben vtis.\u00ab<\/p>\n<p>Peter Bedjani\u010d je v Slovenskem oktetu pel skoraj dve desetletji; do\u017eivetja in vtisi, ki jih je nabral na \u0161tirih celinah, so mnogoteri in nepozabni. Pa vendar se mu spomin najprej vrne na obe ameri\u0161ki turneji (1986 in 1989).<\/p>\n<p>\u00bbImeli smo lastni avtobus, v posebno simpatijo pa me je vzel \u0161ofer Rocco Girardi, ki ni bil samo \u0161ofer, temve\u010d tudi podalj\u0161ana roka organizatorja; skrbel je za vse no\u010ditve po hotelih, prodajo plo\u0161\u010d in kaset, stike s krajevnimi prireditelji koncertov in \u0161e za tiso\u010d drugih drobnih stvari. Z njim sva se neverjetno lepo ujela in se skladno razumela ves \u010das turneje. Vozil nas je tudi v take kraje, ki niso bili predvideni v sklopu turneje same. Razkazal nam je znamenitosti, ki jih devetdeset odstotkov Amerikancev ne vidi ali pa sploh ne pozna, na primer pokopali\u0161\u010de avionov v Arizoni \u2013 dve uri smo se vozili z avtobusom skozi skladi\u0161\u010de na tiso\u010de odslu\u017eenih letal; ali pa eksoti\u010dna vo\u017enja skozi gozd sekvoj. Izredno pa mi je ostala v du\u0161i toplina in prijaznost ljudi.\u00ab<\/p>\n<p>Enkratno do\u017eivetje je bila turneja na Kitajsko.<\/p>\n<p>\u00bbUstavili smo se tudi v mestu Zegong, ki je posebno in zna\u010dilno iz ve\u010d razlogov. Tam so nas peljali v ogromni muzej dinozavrov; na kupu jih je kar po deset in ve\u010d. Pustili so jih tako, kakor so jih bili odkopali. Drugi\u010d je to milijonsko mesto zanimivo, ker je zaprto. Mi smo bili sploh prvi Evropejci, ki so jih spustili notri, in ljudje so nas opazovali, kakor bi pri\u0161li z Marsa. \u010clane in spremljevalce Slovenskega okteta so spustili v mesto Zegong zaradi izrednih zaslug, ki smo si jih prislu\u017eili s petjem, ki je Kitajce povsem o\u010daralo in so nam priznali umetni\u0161ko kakovost najvi\u0161je vrste.<\/p>\n<p>Po koncertu v najve\u010dji dvorani v Pekingu so nam priredili sprejem, na katerega so pri\u0161li visoki politi\u010dni predstavniki pa tudi glasbeniki in priznani umetniki. Sledila je ve\u010derja, in ko so nas posedali okrog mize, so nas pome\u0161ali kot karte: en Kitajec, en Slovenec. Na mizi pa je bilo pivo, vino in \u0161nopec. Vsake toliko \u010dasa je eden izmed njih vstal, izrekel zdravico in nazdravil, nato je bilo treba iz- piti \u2013 do dna. Seveda je vsak nazdravil z njemu najbolj priljubljeno pija\u010do, ki jo je imel pred sabo na mizi. Dobro je bilo to, da so bile stopnje alkohola v pivu, vinu in \u017eganju zelo blage. Druga\u010de bi bilo kar hudo...\u00ab<\/p>\n<p>Petru Bedjani\u010du so se v spomin vtisnile tudi turneje na Ciper, v Izrael in na Norve\u0161ko.<\/p>\n<p>\u00bbTam \u2013 na Norve\u0161kem \u2013 so ljudje tako kulturni, preprosti in prisr\u010dni!\u00ab<\/p>\n<p>Ro\u017ea v gumbnici Slovenskega okteta pa so prav gotovo gostovanja v Dubrovniku, \u00bbkjer smo bili vsako leto posebni gostje in smo vedno peli z izjemnim zanosom, s pravim navdihom. Ve\u010dkrat smo morali zapeti tudi do osem dodatkov.\u00ab<\/p>\n<p>Podatek iz prve roke, ki ne potrebuje dodatne razlage!<\/p>\n<p>(Ljubljana, 10. februarja 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:3\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2764\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"149\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-tomaz_tozon.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Toma\u017e Tozon\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">baritone<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Toma\u017e Tozon<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1978\u20131996<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2764\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"149\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-tomaz_tozon.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Toma\u017e Tozon\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">baritone<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Toma\u017e Tozon<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1978\u20131996<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je 29. Novembra 1937 v Ljubljani; \u0161tudiral je muzikologijo na Akademiji za glasbo, po poklicu je bil urednik producent na RTV Slovenija.<\/p>\n<p>Pel je v APZ, v Komornem zboru RTV, v U\u010diteljskem zboru \u00bbEmil Adami\u010d\u00ab, v Kvartetu Do in seveda v Slovenskem oktetu. Kot otrok je v \ufb01lmu Kekec zapel pesem \u00bbKaj mi poje pti\u010dica\u00ab in torej \u017ee zgodaj dokazal svoj pevski talent.<\/p>\n<p>Po glasu je bariton. V Slovenskem oktetu je pel od 1978 do 1996.<\/p>\n<p>Tozon pravi, da je iskreno petje bli\u017enjica k sre\u010di. Zato je rad pel vse vrste pesmi, vse tiste, ki so imele dovolj izpovedne mo\u010di; pesmi, ki nimajo umetni\u0161kega naboja, ki nimajo nekega sporo\u010dila, ki so preve\u010d izumetni\u010dene, ga ne pritegnejo, ni jim naklonjen.<\/p>\n<p>Po obliki je imel Toma\u017e Tozon rad stilne koncerte. Pri izbiri programa za koncerte pevskih skupin, ki jih je vodil je bil posebno skrben in odgovoren.<\/p>\n<p>Od gostovanj s Slovenskim oktetom sta mu ostali najbolj v spominu Norve\u0161ka in \u0160panija. Sicer pa je tak\u0161no \u017eivljenje, kakr\u0161no ga je \u017eivel s Slovenskim oktetom, naravnano v poslanstvo dru\u017eenja s pomo\u010djo ali v imenu pesmi. S Slovenskim oktetom se je povsod po\u010dutil kot doma.<\/p>\n<p>Od do\u017eivetij, ki jih je vredno zabele\u017eiti, pa je Tozon poudaril sre\u010danje z Nikolaiem Geddo. To do\u017eivetje je bilo s pevske strani najbolj zrelo in polno, tudi zato, ker se je zavedal, s kak\u0161no veli\u010dino stoji na odru. Vsi koncerti z Geddo so pri ob\u010dinstvu izzvali prave ovacije.<\/p>\n<p>\u00bbKo smo nastopali na turneji po \u0160paniji, je Gedda pel v Madridu. Vozili smo se v naslednji kraj na\u0161e predvidene turneje in med vo\u017enjo slu\u010dajno ujeli radijski prenos s koncerta recitala Nicolaia Gedde v Madridu. Kak\u0161no navdu\u0161enje v dvorani. Zajeten del poti smo prevozili ob poslu\u0161anju aplavza. To je nepopisno in nepozabno.<\/p>\n<p>Mo\u010dno se mi je tudi vtisnilo v spomin do\u017eivljanje priprav na ve\u010dje koncerte in na pokoncertno vzdu\u0161je v odmevnej\u0161ih dvoranah, kot v Pekingu ali v Teatru Colon v Buenos Airesu. Tukaj so denimo ljudje stali v vrsti od pete ure zjutraj, da bi si zagotovili vstopnico.<\/p>\n<p>Enako mikavno je bilo tudi v krajih, kjer smo nastopali za ob\u010dinstvo, za katero nismo mogli vnaprej vedeti, kako bo sprejela na\u0161o pesem. To smo do\u017eivljali denimo v Afriki. Zanimivo in presenetljivo je, da so hipoma odpadle vse pregrade. Ljudsko \u010dutenje ljudske pesmi je povsod podobno ali enako.<\/p>\n<p>Prav poseben spomin me ve\u017ee na Angolo. Imeli smo napovedano turnejo. Morali bi peti na rojstnem dnevu predsednika Agostina Neta. Pa je med turnejo nenadoma umrl in na mah so bile po celi dr\u017eavi odpovedane vse prireditve, tudi na\u0161i koncerti. Bili smo nastanjeni v hotelu Tropical; imeli smo se pravlji\u010dno, vendar se nismo smeli ganiti iz hotela \u2013 razen ob prepevanju na \u017ealnem obredu za pokojnim predsednikom. In to na izrecno \u017eeljo njegove \u017eene.<\/p>\n<p>Na dan pogreba so ga pripeljali iz Moskve, kjer je umrl, in \u010dlani Slovenskega okteta smo bili napro\u0161eni, da prepevamo ob \u017ealnih slovesnostih. Pevci smo, oble\u010deni v smokinge, korakali tik za krsto skozi glavno mestno ulico do predsedni\u0161ke pala\u010de, kjer je predsednik Neto le\u017eal na parah in smo mu prepevali ve\u010d ur, ves \u010das mimohoda doma\u010dih in tujih delegacij. Tiste dni je po Luandi nepretrgoma odmevala Gounodova Ave Maria, ki jo je pel Mario Lanza.<\/p>\n<p>Prelepe spomine imam na Norve\u0161ko. Tja smo odhajali na podlagi ankete, ki jo je koncertna agencija opravljala med ljudmi in na kateri je Slovenski oktet obi\u010dajno zasedel prvo mesto. Poudariti \u017eelim tudi, da je Slovenski oktet gostoval na Norve\u0161kem 19-krat.<\/p>\n<p>Take predanosti in izrazov priljubljenosti, kot smo jih bili dele\u017eni na Norve\u0161kem, nismo bili nikjer drugje. Po koncertih so nas vabili na domove in nas gostili s ponosom in ob\u010dudovanjem. Gospodinje so pekle torte s \ufb01guricami \u010dlanov okteta. Zgodilo se mi je, da sem v Olesundu ogledoval izlo\u017ebo neke trgovine, pa je pri- stopil k meni gospod, me potrkal po rami in mi rekel:<\/p>\n<p>'Vi ste pa novi pri Slovenskem oktetu.'<\/p>\n<p>Na na\u0161ih svetovnih popotovanjih smo do\u017eivljali tudi stiske. Leta 1979 so se med na\u0161o turnejo v Mozambiku politi\u010dne razmere tako zaostrile, da je postal odhod iz dr\u017eave mo\u010dno vpra\u0161ljiv. Nam pa se je mudilo, ker bi morali peti na otvoritvi Sredozemskih iger v Splitu. Letali\u0161\u010de je bilo popolnoma prazno in nobeno letalo ni poletelo. \u0160ele tretji dan se nam je posre\u010dilo, da smo se vkrcali na eno redkih letal, ki so za\u010dela zapu\u0161\u010dati Mozambik. Med potjo pa se nam je zazdel let sumljiv, in namesto da bi poleteli v Rim, smo pristali v Lizboni, a smo bili sre\u010dni, da smo sploh pri\u0161li v Evropo. V Rim nas je prepeljalo neko letalo SIT Africa, po zaslugi na\u0161ega predsednika in spremljevalca Bogdana Poga\u010dnika, ki je po dolgem in mu\u010dnem pogajanju verjetno uspel prepri\u010dati 'kak\u0161nega \u0161ejka', da nas je sprejel na krov. Od Rima do Splita smo imeli sre\u010do in s splitskega letali\u0161\u010da nas je peljal na vrat na nos in smo se preobla\u010dili kar med vo\u017enjo. Na stadion smo prispeli to\u010dno ob dogovorjeni uri na otvoritev Mediteranskih iger. In smo peli!<\/p>\n<p>Veliko koncertov smo imeli tudi po \u0160paniji, kjer smo do\u017eiveli izjemne sprejeme, vendar smo peli tudi pred popolnoma prazno dvorano, ker je prireditelj preprosto pozabil organizirati dogovorjeni koncert.<\/p>\n<p>Ob koncu turneje po ZDA je na zaklju\u010dnem koncertu na\u0161 basist Marjan \u0160tefan\u010di\u010d, ki je tudi napovedoval, slovesno oznanil ob\u010dinstvu v dvorani: Zdaj vam bomo zapeli tiso\u010do pesem na turneji po Ameriki.\u00ab<\/p>\n<p>Toma\u017e Tozon je kot odprta knjiga, knjiga z notnim \u010drtovjem in visoko pesmijo, ki ne odmeva samo v spominih, saj je Toma\u017e \u0161e aktiven, in sicer kot umetni\u0161ki vodja Okteta Lip Bled, Okteta Adoramus iz Novega mesta in kot dirigent me\u0161anega in mo\u0161kega zbora Glasbena matica Ljubljana.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 6. decembra 2005)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:4\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2766\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"116\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-zdravko_perger.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Zdravko Perger\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">baritone<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Zdravko Perger<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1996\u20132000<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2766\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"116\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-zdravko_perger.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Zdravko Perger\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">baritone<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Zdravko Perger<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1996\u20132000<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Zdravko Perger se je rodil 28. novembra 1954 v Lukanji, v ob\u010dini Slovenska Bistrica. V Slovenskem oktetu je pel bariton, in sicer od 1996 do 2000. Petje je za\u010del \u0161tudirati na glasbeni \u0161oli v \u0160empetru pri Novi Gorici, pozneje pa je nadaljeval na ljubljanski srednji glasbeni in baletni \u0161oli. \u0160tiri leta se je izpopolnjeval pri priznanem slovenskem opernem pevcu Rudolfu Franclu, uspe\u0161no je opravil dva mednarodna pevska te\u010daja, leta 1988 pri Alfredu Burgstalerju in leta 1990 pri vodilni slovenski pevki svetovnega slovesa Marjani Lipov\u0161ek, ter kraj\u0161i te\u010daj leta 1992 pri prof. mag. Margareth Sparben na dunajski visoki \u0161oli. Perger se je izobra\u017eeval tudi pri avstrijskem mojstru samospeva Kurtu Widmerju. Od leta 1977 je \u010dlan ljubljanske Opere, od leta 1993 ima status solista SNG Opera in balet Ljubljana. Od leta 1979 je nastopal v \u0161tevilnih opaznih vlogah najrazli\u010dnej\u0161ih oper doma\u010dih in tujih mojstrov. S pianistom Acijem Bertoncljem je snemal samospeve gori\u0161kega skladatelja \u0160tefana Maurija, sodeloval je v vlogi Gindel\u0161terna pri krstni predstavi opere Janija Goloba Krpanova kobila, leta 2001 je posnel zgo\u0161\u010denko narodnih pesmi \u00bbPod \u010cavnom visokim prebivam\u00ab. Nastopal je tudi s tujimi simfoni\u010dnimi orkestri ter opravil vrsto gostovanj po Italiji, Avstriji, Avstraliji in Japonski. Zdravko Perger je ustanovitelj Primorskega mednarodnega festivala v Ajdov\u0161\u010dini, od leta 2003 je strokovni sodelavec festivala v Oderzu (Videm), ustanovitelj Blejskih novoletnih koncertov, leta 1992, in soustanovitelj pevske \u0161ole Huga Wolfa v Slovenj Gradcu, leta 1993. Od leta 1991 ima in vodi koncertno agencijo Figaro, d. o. o.<\/p>\n<p>Perger je kot zborovski pevec sodeloval pri MoPZ Sre\u010dko Kosovel v Ajdov\u0161\u010dini, pri Bri\u0161kem oktetu in pri Oktetu Hoja. Seveda mu je ro\u017ea v pevski gumbnici \u010dlanstvo v Slovenskem oktetu. Avdicijo je opravil novembra 1996, v oktetu pa je pel do julija 2000. \u010ceravno je poklicni pevec, je Perger predvsem pevski navdu\u0161enec. Enako so mu le\u017eale skladbe iz klasi\u010dnega repertoarja kot sodobna zborovska literatura, tako doma\u010dih kot tujih avtorjev.<\/p>\n<p>\u00bbRad sem pel vse, \u010disto vse. Muziciranje v tako visokokakovostnem ansamblu je bilo vrhunsko in me je vsega prevzelo. Niti pomislil nisem, da bi mi bila kak\u0161na pesem bolj v\u0161e\u010d kot katera druga. U\u017eival sem tudi, ko smo peli pesmi iz \u017eeleznega repertoarja, tiste, ki so ljudem najbli\u017eje in ki jih oktet pravzaprav izvaja od svoje ustanovitve. Tudi ob zaklju\u010dku najbolj zahtevnih programov smo vrgli med ljudi 'njihove pesmi', tj. Mojcej, Katrco, Ribni\u0161ko... in smo jih intenzivno do\u017eivljali skupaj s publiko. S Slovenskim oktetom sem imel pribli\u017eno osemdeset koncertov po Sloveniji, Italiji, Hrva\u0161ki, Avstriji in Bosni. Povsod sem nabral veliko globokih vtisov, kajti povsod smo sre\u010devali zanesene ljubitelje lepega petja. Mnoga tak\u0161na prilo\u017enostna znanstva so prerasla v prijateljstva, ki jih gojim \u0161e danes.\u00ab<\/p>\n<p>Zdravko Perger je leta 1998 do\u017eivel neroden padec in si hudo po\u0161kodoval nogo; nekaj \u010dasa je bil celo na invalidskem vozi\u010dku. Na zdravljenju je bil v bolni\u0161nici v \u0160empetru in je nestrpno \u010dakal, kdaj se bo lahko vrnil v oktetove vrste. A se ni mogel obrzdati; Slovenski oktet je imel koncert v mirenskem gradu. Zdravko Perger je \u2013 kljub ne ravno dobremu zdravju \u2013 pobegnil iz bolni\u0161nice in opravil koncertni nastop na invalidskem vozi\u010dku.<\/p>\n<p>\u00bbTa dogodek bo ostal globoko v spominu ne samo meni, temve\u010d tudi oktetovcem. In to \u0161e toliko bolj, ker so me tik po kon\u010danem koncertu izsledili po telefonu in mi zagrozili, da \u010de se v roku pol ure ne vrnem v bolnico, me pridejo iskat s policijo. Ampak, najlep\u0161a pri vsej stvari je bila ugotovitev, da se mi je \u017ee naslednje jutro po koncertu za\u010delo zdravje \u010dude\u017eno izbolj\u0161evati. Pa je res Bog v nebesih! Petje je tudi zdravilo, tako mo\u010dno zdravilo, da je mene kmalu dvignilo z invalidskega vozi\u010dka.\u00ab<\/p>\n<p>Perger je za \u010dasa svojega \u010dlanstva v Slovenskem oktetu vodil tudi natan\u010den seznam koncertov in nastopov in danes je to dragoceno arhivsko gradivo.<\/p>\n<p>Zdravko Perger nadaljuje svojo solisti\u010dno pot v ljubljanski Operi, zelo aktiven pa je kot javni kulturni delavec doma in v tujini, kot organizator in posrednik kakovostnih glasbenih umetni\u0161kih skupin in solistov za doma\u010de in tuje odre, na katerih potekajo odmevni prireditve, koncerti in festivali.<\/p>\n<p>(pogovor po elektronski po\u0161ti, 20 junija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:5\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2768\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"144\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-primoz_dekleva.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Primo\u017e Dekleva\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">baritone<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Primo\u017e Dekleva<\/span><span class=\"kw-alum__years\">2000\u20132010<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2768\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"144\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-primoz_dekleva.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Primo\u017e Dekleva\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">baritone<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Primo\u017e Dekleva<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 2000\u20132010<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>\u010clan Slovenskega okteta je bil od leta 2000 do 2010.<\/p>\n<p>Primo\u017e Dekleva se je rodil 7. julija 1969 v Postojni; \u017eivi v Pivki, od koder so njegovi star\u0161i. Po izobrazbi je energetik, zaposlen v Holdingu Slovenske \u017eeleznice, na oddelku za elektroenergetiko. Solo petje je \u0161tudiral na ni\u017eji glasbeni \u0161oli Vi\u010d-Rudnik pri prof. Piji Brodnik. Primo\u017e Dekleva izhaja iz izrazito pevske dru\u017eine. O\u010de Jo\u017ee je pel v PAZ Vinko Vodopivec, v Oktetu Javor in v MoPZ Pivka, mati Julka, strici in tete pa v raznih zborih v Pivki. Sam je za\u010del v otro\u0161kem cerkvenem pevskem zboru pri \u017eupniku Slavku Hrastu. Z mo\u0161kim petjem se je sre\u010dal v Mo\u0161kem zboru Pivka, nato je pel v Komornem zboru Amadeus, v Kvintetu Son\u010dek in osem let v slovitem Komornem zboru Ave pod taktirko Andra\u017ea Hauptmana ter skupaj z Jo\u017eetom Vidicem, ki ga je junija 2000 povabil na avdicijo k Slovenskemu oktetu.<\/p>\n<p><em>V tako zavzeti pevski rodbini je bilo verjetno za Slovenski oktet pogosto sli\u0161ati?<\/em><\/p>\n<p>Z imenom Slovenski oktet sem se sre\u010dal \u017ee kot otrok; spominjam se namre\u010d strica, ki je kupil vsako oktetovo novo plo\u0161\u010do in si jo vrtel na gramofonu. \u0160e posebej se spominjam obrazov pevcev, ki so gledali z ovitkov plo\u0161\u010d \u00bbKatrca\u00ab in \u00bbSedem si ro\u017e\u00ab. Bili so resnobni in so napravili name zelo mo\u010dan vtis. Doma se je o Slovenskem oktetu govorilo vedno zelo spo\u0161tljivo, zato sem tudi sam do \u00bbtistih obrazov\u00ab, do pevcev, gojil veliko spo\u0161tovanje.<\/p>\n<p>Podobe s plo\u0161\u010d so mi spet pri\u0161le \u017eivo v spomin leta 2000, ko smo se prvi\u010d sre\u010dali nekdanji in sedanji pevci Slovenskega okteta. Zdelo se mi je imenitno in \u0161tel sem si v veliko \u010dast, da sedim za isto mizo z gospodi, ki sem jih kot fanti\u010d dojemal kot nekaj nadzemeljskega, zdaj pa smo bili povezani z isto usodno pripadnostjo Slovenskemu oktetu.<\/p>\n<p><em>Kdaj ste se prvi\u010d sre\u010dali s Slovenskim oktetom in kaj vas je najbolj \u00bbzadelo\u00ab pri ansamblu?<\/em><\/p>\n<p>Ko sem bil star deset let, sem bil z o\u010detom prvi\u010d na koncertu Slovenskega okteta v kulturnem domu v Postojni. Najbolj me je presenetilo, da lahko osem pevcev tako mo\u010dno zapoje, da lahko tako majhna skupina spravi iz sebe tak\u0161en zvok. V poznih najstni\u0161kih letih se je v meni \u010dedalje mo\u010dneje ogla\u0161ala \u017eelja, ali pravzaprav misel, kako lepo bi bilo, \u010de bi pel pri Komornem zboru Ave, pri Slovenskem oktetu in malo za \u0161alo, v ansamblu Lojzeta Slaka. V teh treh zasedbah sem nekako zaznaval \u017eivljenjski cilj pevca. No, prvi dve \u017eelji sta se mi v celoti izpolnili...<\/p>\n<p><em>Tretja pa se morda \u0161e bo, ni\u010desar v \u017eivljenju ne moremo vedeti vnaprej. Kako ste pri\u0161li k oktetu?<\/em><\/p>\n<p>Ko je Slovenski oktet leta 2000 za\u010del iskati baritonista, me je poklical Jo\u017ee Vidic in me vpra\u0161al, ali me zanima sodelovanje z oktetom. Takrat sem veliko nastopal na solopevskih koncertih skupaj s sopranistko Katarino Lenar\u010di\u010d in Andra\u017eem Hauptmanom kot korepetitorjem. Na enem od koncertov sem opazil med poslu\u0161alci tudi Jo\u017eeta. Po nastopu sva se dogovorila za avdicijo, ki smo jo z dr. Cudermanom opravili na Krekovem trgu. Ker sva z Vidicem skupaj pela pri Ave, sva bila zato \u017ee kar uigrana. Na avdiciji nama je dr. Cuderman dal v roke skladbo Sedem si ro\u017e. Zapeti sva morala baritonski solo, ki se na koncu razdeli v sekundo. Bil je zadovoljen in kmalu smo se v bli\u017enjem baru pogovarjali o oktetovih na\u010drtih.<\/p>\n<p>Ko sem pri\u0161el v Pivko in povedal star\u0161em, da sem postal \u010dlan Slovenskega okteta, se mi je zazdelo, da sem jima s tem popla\u010dal za vse, kar sem jima kdaj u\u0161pi\u010dil, od tega, da nisem maral vaditi klavirja, do vsega drugega. Seveda je to za mojo dru\u017eino, \u0161e posebno za o\u010deta, velik ponos, kot nekak\u0161na posebna pevska milost, ki res ni dana vsakomur. Osebno \u0161tejem pripadnost oktetu v veliko \u010dast. Do\u017eivljam jo zelo \u010dustveno, zelo zasvojajo\u010de. In pa zavest, da sem sedaj jaz tam, na tistem mestu, kjerso bili nekdaj mo\u017eje, ki sem jih gledal s takim ob\u010dudovanjem in ki so mi vzbujali tak\u0161en ob\u010dutek nedostopnosti. Obrazi z ovitkov se mi pogosto vra\u010dajo v spomin. A je sedaj vse druga\u010de...<\/p>\n<p><em>Slovenski oktet je ve\u010dkrat spremenil postavitev glasov na odru. Vam tak\u0161na, kakr\u0161na je zdaj, z glasovi, spletenimi v nekak\u0161no kito, ustreza?<\/em><\/p>\n<p>Na za\u010detku je bilo nekoliko nenavadno. Ker stojim na skrajnem koncu, na desni nimam sopevca in moram z leve strani dobiti vse informacije v zvezi s skladbo, ki jo pojemo. S\u010dasoma sem se privadil, vendar zahteva taka postavitev od pevca, da svoj glas stoodstotno obvlada, ker nima poleg sebe svojega pevskega para \u2014 v mojem primeru baritona, ampak popolnoma drug glas. Zraven mene, na levi, stoji namre\u010d prvi tenor. Pri tak\u0161ni postavitvi mora vsak pevec sprejemati sopevca kot celoto; hkrati si sam in si vseh osem skupaj. Peti v tak\u0161nem sestavu je bilo sprva naporno in kar nekaj \u010dasa smo potrebovali, da smo se privadili. Vendar mislim, daje tako zvok veliko bolj strnjen, pri samem petju pa je manj ni\u017eanja in manj nihanja v intonaciji.<\/p>\n<p>Zanimivo je z odra opazovati ljudi, ko ugibajo, kateri glas kdo poje, ter z o\u010dmi i\u0161\u010dejo glasovne pare in ugotavljajo, kaj se pravzaprav dogaja. Za mene in Ropasa jim preprosto ne gre v ra\u010dun, kako to, da stojiva skupaj, pojeva pa vsak nekaj \u010disto svojega, a se kljub temu prvi tenor ogla\u0161a v celoti, s \u010cade\u017eem v drugi polovici okteta. Vendar se tudi ob\u010dinstvo po\u010dasi privaja na to in je vedno manj presene\u010deno. Zanimivost tak\u0161ne postavitve je v tem, da od kateregakoli pevca za\u010dne\u0161 razvr\u0161\u010dati glasove, dobi\u0161 v kon\u010dnem se\u0161tevku vedno kvartet, torej vedno glasovno zaokro\u017eenost.\u00ab<\/p>\n<p><em>Kak\u0161na pa so va\u0161a programska nagnjenja?<\/em><\/p>\n<p>Ker Slovenski oktet spremljam od otro\u0161tva, so mi zelo pri srcu narodne pesmi. Slovenski oktet je bil tudi ustanovljen zato, da bo ljudem doma in v tujini predstavljal na\u0161o pesem. V\u0161e\u010d pa mi je tudi, da pojemo nekatere pesmi, ki jih prej\u0161nje zasedbe niso. Ena teh je denimo Biblova \u00bbAve Maria\u00ab; to je trenutno najve\u010dkrat izvajana zborovska skladba v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. Ko sem prebiral stare zapiske o Slovenskem oktetu, sem ugotovil, da so imeli precej uspeha z Gallusom. Zato menim, da bi bilo dobro, \u010de bi tudi mi za\u010deli razmi\u0161ljati, da bi se obrnili v to smer.<\/p>\n<p><em>Ker ste omenili stare zapiske, je prav, da povemo, da imate celotno zbirko plo\u0161\u010d Slovenskega okteta, ki pomeni muzejsko vrednost.<\/em><\/p>\n<p>Veselje do zbiranja starih vinilk se je za\u010delo, ko sem dobil od strica nekaj oktetovih plo\u0161\u010d. Kmalu zatem sem v komisijski prodajalni naletel na plo\u0161\u010do, ki je do takrat \u0161e nisem imel, in tako je \u0161lo naprej. Kot zanimivost naj povem, da vrednost nekaterih plo\u0161\u010d Slovenskega okteta dosega med poznavalci te glasbene skupine kar lepe vsote. Za primer, ena od plo\u0161\u010d, posnetih v ZDA pri zalo\u017ebi Grejko Recording, je vredna okoli 24 tiso\u010d tolarjev. Te\u017eava je v tem, da so ljudje v veliki ve\u010dini s plo\u0161\u010dami ravnali precej grobo in so zato v precej slabem stanju, V moji zbirki manjka pravzaprav le prva od plo\u0161\u010d, ki so bile posnete v ZDA in ki jo bo te\u017eko dobiti*, \u010de ne nemogo\u010de. Poleg oktetovih me zanimajo tudi plo\u0161\u010de starih vokalnih skupin, kot so Fantje na vasi, Vokalni kvintet Gorenjci, Rudi Bardorfer s kvartetom Zvon\u010dek in \u0161e kdo.<\/p>\n<p><em>Posebno pretresljivo do\u017eivetje s kak\u0161nega nastopa ali koncerta s Slovenskim oktetom.<\/em><\/p>\n<p>Turneja po Rusiji, Ni\u017enij Novgorod, 1500 ljudi na koncertu, Vladimir \u010cade\u017e poje Ve\u010dernij zvon, V dvorani ti\u0161ina, da ti gre mraz po hrbtu. Ko je izzvenel zadnji akord, je 1500 ljudi \u00bbponorelo\u00ab. Cvetje je v \u0161opih letelo z vseh strani. Niso nas pustili z odra! \u010ce tega ne do\u017eivi\u0161, skoraj ne more\u0161 verjeti.<\/p>\n<p><em>Za konec bova rekla da...<\/em><\/p>\n<p>Mislim, da \u010dlanstva v Slovenskem oktetu ne more\u0161 jemati kot hobi ali kot zapolnitev prostega \u010dasa. Petje v tej zasedbi je na\u010din \u017eivljenja. Je izpolnjevanje poslanstva, ki so ga za\u010deli \u010dlani prve zasedbe. Temu mora\u0161 podrediti tudi vse svoje na\u010drte.<\/p>\n<p>Prepri\u010dan sem, da bo zavest o tem dejstvu pomagala tako meni kot mojim sedmim sopevcem, da se bo to poslanstvo nadaljevalo tudi v prihodnje generacije. Ni naklju\u010dje, kar se zadnje \u010dase dogaja ob koncu na\u0161ih koncertov: ob\u010dinstvo vstane in dolgo in toplo ploska stoje!<\/p>\n<p>* Tik pred zaklju\u010dkom redakcije te knjige so iz Amerike poslali manjkajo\u010do plo\u0161\u010do.<\/p>\n<p>(Dolina pri Trstu, 23- julija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:6\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2770\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"153\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-tone_petrovcic.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Tone Petrov\u010di\u010d\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">bass<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Tone Petrov\u010di\u010d<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1951\u20131960<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2770\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"153\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-tone_petrovcic.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Tone Petrov\u010di\u010d\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">bass<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Tone Petrov\u010di\u010d<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1951\u20131960<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je v Trnovem v Ljubljani leta 1900. V Slovenskem oktetu je pel od 1951 do 1960. Petje ga je \u017ee zelo zgodaj pritegnilo, pel je namre\u010d \u017ee na koru v trnovski cerkvi. Ko je mutiral, je okrog leta 1915 za\u010del peti v zboru Glasbene matice, ki ga je vodil Matej Hubad. Svojo pevsko pot je za\u010del kot bariton. Glas si je do basovskih ni\u017ein iz\u0161olal pri prof. Janett Foedranspergovi, s katero je bil tudi v daljnem sorodstvu, pozneje pa je obiskoval operno \u0161olo. V Operi v Ljubljani je ve\u010dkrat nastopal, predvsem ko je primanjkovalo basov. V eni svojih prvih vlog je pel v operi Evgenij Onjegin \u010cajkovskega. V Operi je nadome\u0161\u010dal v raznih vlogah in predstavah skoraj trideset let. Medtem je pel tudi v slovitem Slovenskem pevskem kvintetu s svojim bratom Romanom in s poznej\u0161im pevskim kolegom pri Slovenskem oktetu Arturjem \u0160ulcem. Peli so predvsem slovenske ljudske pesmi, zlasti v dru\u017ebi in po gostilnah, na uradnih koncertih bolj malo. Neko\u010d jih je na Bledu sli\u0161al neki agent in jim ponudil, da posnamejo plo\u0161\u010do. In res so \u0161li na Dunaj in posneli plo\u0161\u010do pri svetovno znani dru\u017ebi His Master's Voice. Natisnili so je ve\u010d tiso\u010d izvodov, a se \u017eal ni ohranil niti eden. Svoj najsvetlej\u0161i pevski trenutek je Tone Petrov\u010di\u010d do\u017eivel kot ustanovni \u010dlan Slovenskega okteta, svojo osebno uveljavitev pa je dosegel z basovskim spevom no\u010dnega \u010duvaja 'Poslu\u0161ajte purgarje' v slavni Maroltovi \u00bbRibni\u0161ki\u00ab. Tako kot je bede\u010da rde\u010da lu\u010d no\u010dnega \u010duvaja svetila v temi in pomirjala, tako je bil tudi Tone Petrov\u010di\u010d vedno bede\u010da dobra in pomirjujo\u010da lu\u010d pristnega, dobrodu\u0161nega in po\u0161tenega slovenskega pevca.<\/p>\n<p>Tone Petrov\u010di\u010d je umrl leta 1980 na svoj 80. rojstni dan.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:7\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2772\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"155\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-artur_sulc.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Artur \u0160ulc\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">bass<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Artur \u0160ulc<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1951\u20131960<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2772\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"155\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-artur_sulc.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Artur \u0160ulc\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">bass<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Artur \u0160ulc<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1951\u20131960<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Rodil se je leta 1900 v Ljubljani. V Slovenskem oktetu je pel od 1951 do 1960. Zaradi bolezni star\u0161ev je moral za\u010deto \u0161olanje opustiti in se je izu\u010dil v trgovini. Po poklicu je bil knjigovodja pri zdravstveni dru\u017ebi. Bil je vojak v prvi svetovni vojni, takoj po njej pa je bil kot 18-letni mladeni\u010d med ustanovitelji pevskega dru\u0161tva Slavija v Ljubljani. Sam je kot navdu\u0161en pevec dal pobudo za ustanovitev pevskega zbora Zarja. Na mladega pevca je postal pozoren skladatelj Zorko Prelovec in ga je pritegnil v pevsko dru\u0161tvo Ljubljanski zvon, kjer je opravljal tudi tajni\u0161ke posle ter pel v kvartetu dru\u0161tva, katerega je nekaj \u010dasa vodil France Marolt. Nato je z bratoma Petrov\u010di\u010d leta 1928 ustanovil Slovenski vokalni kvintet, ki je bil zelo reprezentativen in je prvi ponesel glas slovenske komorne pesmi v tujino; gostoval je namre\u010d na \u010ce\u0161koslova\u0161kem, v Bolgariji in na Dunaju. Artur \u0160ulc je pel tudi v zboru Glasbene matice, v komornem zboru Radia Ljubljana in v zboru Slovenske \ufb01lharmonije (ki je bil ustanovljen leta 1949 in je prvi\u010d zapel na spominski slovesnosti ob 100. obletnici Pre\u0161ernove smrti). Kot ustanovni \u010dlan Slovenskega okteta je pel bas. V oktetu je imel Artur \u0160ulc tudi nalogo dajati intonacijo. Po njem je znamenito \u00bbpi\u0161\u010dalko\u00ab podedoval Marij Kogoj.<\/p>\n<p>Artur \u0160ulc je umrl 6. marca 1960. Na o\u010detovem grobu ga je strla sr\u010dna kap.<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:0\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2774\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-marjan_stefancic.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Marjan \u0160tefan\u010di\u010d\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">bass<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Marjan \u0160tefan\u010di\u010d<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1960\u20131992<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2774\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-marjan_stefancic.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Marjan \u0160tefan\u010di\u010d\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">bass<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Marjan \u0160tefan\u010di\u010d<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1960\u20131992<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Marjan \u0160tefan\u010di\u010d se je rodil 10. avgusta 1928 v Ljubljani, kjer tudi \u017eivi. Po izobrazbi je slavist, po poklicu pa profesor sloven\u0161\u010dine, zdaj v pokoju. V Slovenskem oktetu je pel bas, in sicer od 1960 do 1992.<\/p>\n<p>Glasbeno izobrazbo je dobil na srednji glasbeni \u0161oli, ob \u0161tudiju klavirja pa je opravil tudi tri letnike solopetja na ljubljanski akademiji za glasbo. Glas je \u0161olal pri legendarnem u\u010ditelju in opernem pevcu Juliju Betettu, ki mu je dal trdno solopevsko izobrazbo in izkazalo se je, da je bila ta nujna za zahtevno delo pri Slovenskem oktetu.<\/p>\n<p>Prvo profesorsko slu\u017ebo je nastopil v Vipavi leta 1957, kjer se je \u017ee leto prej zaposlila njegovo dekle Tanja, ki je vodila laboratorij v bolni\u0161nici. Istega leta je postala njegova \u017eena. Marjan \u0160tefan\u010di\u010d je v osnovni \u0161oli v Vipavi pou\u010deval tudi glasbo; vodil je mladinski \u0161olski zbor, ki je \u0161tel tudi do sto u\u010dencev. V Vipavi pa je vodil mo\u0161ki zbor, s katerim so uprizorili spevoigro \u00bbKova\u010dev \u0161tudent\u00ab. Nato se je leta 1960 preselil v Ljubljano in do leta 1986 pou\u010deval na osnovni \u0161oli Ljubljana Polje. Do upokojitve leta 1988 je v oktetu nastopal kot svobodni umetnik.<\/p>\n<p>Marjan \u0160tefan\u010di\u010d je ljubezen do petja dobil po mami, redno pa je za\u010del prepevati na koru \u017eupnije Sv. Petra leta 1945 \u017ee kot 17-letni mladeni\u010d. Ko je stanoval v Mostah, je pel v zboru pri salezijanih na Kodeljevem. Z dru\u017eino se je pozneje preselil v \u0160tepanjo vas, kjer sta si z \u017eeno zgradila hi\u0161o. V njej stanuje \u0161e danes in \u0161e poje na koru cerkve sv. \u0160tefana. Marjan \u0160tefan\u010di\u010d je kot cerkveni pevec leta 2005 slavil 60-letnico tega plemenitega delovanja in od nad\u0161kofa Alojzija Urana prejel nad\u0161ko\ufb01jsko priznanje, ki so mu ga slovesno podelili na njegovem pevskem prazniku 21. novembra 2005.<\/p>\n<p>Sicer pa je \u0160tefan\u010di\u010d v \u0161tudentskih letih pel v APZ, ki ga je vodil Radovan Gobec, od 1951 do 1955 je pel v zboru Slovenske \ufb01lharmonije, v katerem so razen Lipu\u0161\u010dka in Gro\u0161lja peli \u010dlani prve zasedbe Slovenskega okteta in jih je \u0160tefan\u010di\u010d osebno dobro poznal. Zaradi njegovega nazorskega prepri\u010danja so mu \u0161olske oblasti napovedovale \u010drno prihodnost, sam pa s ponosom pravi, da se je ta \u00bb\u010drna prihodnost\u00ab spremenila v Slovenski oktet. Februarja 1960 je namre\u010d opravil zelo zahtevno avdicijo. Sprejet je bil v vrste Slovenskega okteta in posvetil mu je polnih 32 let svojih najbolj\u0161ih duhovnih in umetni\u0161kih mo\u010di. Pel je namre\u010d do leta 1992 v basovski dvojici najprej z Dragi\u0161em Ognjanovi\u010dem, potem pa dolga leta s Petrom \u010caretom. Vsak s svojo posebno barvo, oba postavna in stasita, sta se izjemno lepo ujemala, in ker sta zasedala mesto v zlati sredini oktetove postave, sta stala kot dva stebra, na katerih je Slovenski oktet gradil svoj barviti zvok in svoj gosposki videz.<\/p>\n<p>Marjan \u0160tefan\u010di\u010d izhaja iz verne dru\u017eine in je svoj svetovni nazor ohranil tudi v komunisti\u010dnem obdobju. \u017de v Vipavi je hodil skrivoma k ma\u0161i, ker kot prosvetar tega odkrito ni mogel. Kljub stalnemu nadzoru, pod katerim je bil, in kljub o\u010ditnemu nasprotovanju nekaterih \u010dlanov oblasti, ga je po uspe\u0161no opravljeni avdiciji Slovenski oktet sprejel medse; prevladale so namre\u010d njegove pevske, umetni\u0161ke in \u010dlove\u0161ke lastnosti, ne pa ideolo\u0161ki nazor. Basist Marjan \u0160tefan\u010di\u010d pa je s petjem in s svojo pokon\u010dno osebno dr\u017eo izra\u017eal svojo globoko navezanost in izjemno pripadnost Slovenskemu oktetu. K temu so brez dvoma pripomogle tudi njegove zna\u010dajske posebnosti; po naravi je potrpe\u017eljiv, preudaren in umirjen. Nikoli se ni silil v ospredje, zato je tudi bolj redko nastopal kot solist. V oktetu je vedno spodbujal k razumevanju in strpnosti. Najpomembnej\u0161a mu je bila zlitost glasov celotnega ansambla. Petje v Slovenskem oktetu je sprejel kot danost, ki je izjemna in ne doleti vsakogar, in kot hvale\u017eno darilo od Boga; \u0161e ve\u010d \u2013 petje v oktetu je jemal kot nagrado za prestane krivice v vipavskem obdobju. Dejstvo, da je ostal neuklonljiv in trden, mu je dajalo neko notranje ravnovesje, ki ga spremlja \u0161e danes.<\/p>\n<p>Na Slovenski oktet ga ve\u017eejo ne\u0161teti spomini, ki so v veliki ve\u010dini prijetni, \u017elahtni, vsebinsko in do\u017eivljajsko polni. Takoj ga je pritegnil odnos do slovenske narodne pesmi, ki so jo tedanji navdu\u0161enci za mno\u017ei\u010dne in bojne pesmi skoraj odpisali, pa jih je premagal Janez Lipu\u0161\u010dek s \u010dudovito Nocoj pa, oh, nocoj. Mnogi so mislili, da bo ta pesem po Lipu\u0161\u010dkovi tragi\u010dni smrti leta 1965 utihnila, vendar jo je Danilo \u010cade\u017e o\u017eivil in z njo dolga leta doma in v tujini navdu\u0161eval ob\u010dinstvo.<\/p>\n<p>\u0160tefan\u010di\u010d je med kolegi pevci sicer veljal za pozabljivca, ker je v\u010dasih kaj pomembnega pozabil ali doma ali na gostovanjih; tako na primer koncertne \u010devlje na Danskem. V ve\u010d kot tridesetletni pevski karieri s Slovenskim oktetom pa so mu le ostali nekateri trajni vtisi, ki so neizbrisni in pri katerih so vsekakor v ospredju u\u017eitki, ki so mu jih navrgla gostovanja v Dubrovniku, kjer je bil Slovenski oktet stalni gost poletne koncertne sezone. \u0160tefan\u010di\u010d je s Slovenskim oktetom opravil \u017ee prvo turnejo po ZDA leta 1963 (za katero je bil pravzaprav oktet celo desetletje prej ustanovljen). Prva ameri\u0161ka turneja leta 1963 je bila nekaj posebnega. Prvi\u010d zato, ker so Slovenski oktet izseljenci pri\u010dakovali \u017ee deset let (kazali so vstopnice, stare deset let), pa tudi zaradi sprejema in vzdu\u0161ja med izseljenci in dogodiv\u0161\u010din na tej turneji. Do danes mu je ostala v srcu izjava nekega dekleta po koncertu v Clevelandu: \u00bbZdaj sem pa ponosna, da sem Slovenka!\u00ab S te turneje se je Slovenski oktet vra\u010dal domov z italijansko potni\u0161ko ladjo in na sredi oceana so prejeli vest o atentatu na predsednika Kennedyja. Po\u010dastili so ga z \u017ealnim koncertom v ladijski dvorani.<\/p>\n<p>Mo\u010dno mu je ostala v spominu turneja po ZDA leta 1987, ko je vodi\u010du (in obenem \u0161oferju) izrazil \u017eeljo, da bi ob nedeljah lahko obiskoval sveto ma\u0161o. Pa mu je vodja turneje povsem ugodil, ker je bil tudi sam katoli\u010dan in \u0161e Sicilijanec povrhu. S turneje po Danski, tako pripoveduje, se je vra\u010dal z dolgim no\u017eem, ki so ga cariniki seveda odkrili v kov\u010dku. Pri\u010dakoval je najhuj\u0161e, pa so mu ga \u2013 potem ko je priznal, da je njegov in da ga pa\u010d nujno potrebuje za doma\u010do delavnico \u2013 sami cariniki spet skrbno zavili in mu ga izro\u010dili. Od krajev, kjer je najraje gostoval, pa je brez oklevanja navedel Norve\u0161ko, ki mu je podarila tudi globoko osebno prijateljstvo prof. Tora Melsaeterja, ki mu je \u0161e danes iskren in dobrodo\u0161el prijatelj. V za\u010detku so se vozili \u010dez fjorde z majhnimi trajekti, nato z avtobusi na ve\u010djih, pozneje pa z majhnimi letali, in to celo v megli, ki se v\u010dasih dneve in dneve ni dvignila. Leteli so celo \u010dez Nordkapp in ob\u010dudovali severni sij. Najlep\u0161e pa je bilo med koncerti in po njih, saj so jih gostoljubni Norve\u017eani vabili na svoje domove.<\/p>\n<p>V Argentini pa je prvi\u010d sre\u010dal tudi povojne izgnance; ganljivo je bilo tudi snidenje z \u017eeninimi sorodniki in s so\u0161olcem iz gimnazijskih let. Na koncertu v imenitnem teatru Colon v Buenos Airesu so se zdru\u017eili vsi Slovenci, stari in novi emigranti. Slovenski oktet je vedno pritegnil vse Slovence ne glede na razlike med njimi.<\/p>\n<p>Na Kitajskem leta 1986 jim je odrski mojster, kjer so imeli koncert, pokazal vstopnico za koncert Slovenskega okteta iz leta 1956.<\/p>\n<p>\u00bbPosebno pa sem bil ponosen, ko smo zapeli ob ustanovitvi dr\u017eave Slovenije 25. junija 1991.\u00ab<\/p>\n<p>Vrhunec svojega pevskega delovanja Marjan \u0160tefan\u010di\u010d povezuje s sodelovanjem Slovenskega okteta s svetovnim tenoristom Nicolaiem Geddo. Odprl jim je pot v mojstrovine pravoslavne liturgije, ki jih je publika sprejemala z velikim navdu\u0161enjem. \u0160tefan\u010di\u010d ga ob\u010duduje tudi zaradi njegovih \u010dlove\u0161kih zna\u010dilnosti: \u00bbSvetovni pevec nas je lepo sprejel in nas je imel za povsem enakovredne; z nami se je obna\u0161al zelo spo\u0161tljivo, kot velik gospod. V duhovnih pesmih je na\u0161el ansambel, kateremu je tak\u0161na vrsta glasbe tudi povsem le\u017eala; in smo se dobro ujeli.\u00ab Marjan \u0160tefan\u010di\u010d je poleg doma\u010dih pesmi najraje pel ruske pravoslavne in \u010drnske duhovne. Od oblik sporeda je imel najraj\u0161i \u0161tiridelne: renesansa ali romantika, doma\u010de umetne pesmi, priredbe doma\u010dih ljudskih pesmi in na koncu izsek iz tuje zborovske literature.<\/p>\n<p>Marjan \u0160tefan\u010di\u010d je dobro poznal tudi pevce prve zasedbe Slovenskega okteta, ker je z ve\u010dino pel tudi sam. Za Lipu\u0161\u010dka pravi, da je bil sicer izrazit solist, a zelo discipliniran, ko je pel v zboru. \u00bbNisem si mislil, da se bo tako prilagodil oktetu. Bil je velik gospod in me je upo\u0161teval, \u010deprav sem bil veliko mlaj\u0161i od njega. Dermota je bil tihe narave, vendar je bil kot pevec zelo siguren; dobro je spremljal Lipu\u0161\u010dka; v oktetu pa je imel veliko te\u017eo. Kogoj je bil du\u0161a. Vse si je zapisoval, bil je zelo vedo\u017eeljen. Zelo rad je kaj pokomentiral na ra\u010dun na\u0161ega dela. Bil je tudi zvest spremljevalec Gro\u0161lja in se mu je zelo dobro prilagajal. Sicer pa sva bila tovari\u0161a sopevca. Gro\u0161elj pa je bil lider. Bil je po du\u0161i zelo \u0161irok in spo\u0161tljiv do so\u010dloveka. Tiste, ki smo pri\u0161li kasneje k oktetu, ni gledal prav ni\u010d zvi\u0161ka, temve\u010d nas je imel za enakovredne. Kozlev\u010dar je bil eksplozivna osebnost; bil je zelo, rekel bi, trdno samozavesten; zelo rad se je pokazal kot solist. V njem je bilo nekaj juna\u0161ko slovenskega, ljudsko juna\u0161ko; bil je krpanovski tip. \u0160tudiral je pri Betettu in je zelo spo\u0161toval to \u0161olo. Roman Petrov\u010di\u010d pa je dr\u017eal nekak\u0161no vljudno distanco; bila sva dobra pevska kolega. Bil je resen, medtem ko se je njegov brat Tone rad posmejal. Bil je sicer zelo samozavesten, vendar je tudi rad spodbujal mlade pevce. Vsi so bili zelo markantne osebnosti.\u00ab<\/p>\n<p>Svojega slovesa od Slovenskega okteta Marjan \u0160tefan\u010di\u010d ni dramatiziral. Z oktetom je v pevskem \u017eivljenju do\u017eivel toliko, da ve\u010d ni mogel, in po 32 letih petja je za\u010dutil, da oktetu ne more dati ve\u010d, kot je dajal dotlej. \u00bbSam sem se sprijaznil s koncem. Uvidel pa sem tudi, da so mi bili pevci in vsa kulturna srenja hvale\u017eni za 32-letno delo pri Slovenskem oktetu in sem za to dobil tudi priznanje, ko sem se upokojil.\u00ab<\/p>\n<p>Marjan \u0160tefan\u010di\u010d goji svojo veliko ljubezen do petja \u0161e naprej v cerkvenem pevskem zboru, vendar z bogastvom v sebi, ki je dano le redkim, na tem svetu samo Slovencem, kajti Slovenski oktet je \u010disto in povsem na\u0161a posebnost.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 6. decembra 2005; dopolnjeno s spomini iz bro\u0161ure ob 50-letnici Slovenskega okteta, 2001)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:1\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2776\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"121\" height=\"153\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-dragisa_ognjanovic.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Dragi\u0161a Ognjanovi\u0107\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">bass<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Dragi\u0161a Ognjanovi\u0107<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1960\u20131967<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2776\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"121\" height=\"153\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-dragisa_ognjanovic.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Dragi\u0161a Ognjanovi\u0107\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">bass<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Dragi\u0161a Ognjanovi\u0107<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1960\u20131967<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Dragi\u0161a Ognjanovi\u010d se je rodil 18. julija 1925 v vasi Bo\u010dar pri Kikindi v Vojvodini. V Slovenskem oktetu je pel bas, in sicer od 1960 do 1967. Umrl je 18. oktobra 2010 v Ljubljani.<\/p>\n<p>Po izobrazbi je bil pravnik. V glasbi pa je za\u010del kot klarinetist in saksofonist samouk. Pozneje je \u0161tudiral solopetje pri prof. Kseniji Ku\u0161ej - Novak. Poklicno je bil v slu\u017ebi pri RTV Ljubljana kot producent (organizator TV oddaj), delno je opravljal tudi pravni\u0161ki poklic. Nekaj \u010dasa je \u017eivel tudi kot svobodni umetnik. Pozneje je dobil pomembne anga\u017emaje v operi v Bonu, Gradcu, Mariboru in Ljubljani. Bil je tudi direktor Slovenske \ufb01lharmonije. Vsekakor je treba povedati, da je imel zelo razgibano umetni\u0161ko \u017eivljenje, tudi zaradi zna\u010dajske lastnosti, da mu je bilo veliko stvari v\u0161e\u010d in je nagonsko sledil svojim \u0161tevilnim zanimanjem.<\/p>\n<p>Dragi\u0161a Ognjanovi\u010d je za\u010del peti \u017ee v rodni Vojvodini kot \u0161estletni de\u010dek v osnovni \u0161oli. Pel je alt. Njegove prve korake v svet pevske umetnosti je vodil \u010de\u0161ki u\u010ditelj Robert Pospi\u0161il. V \u0161olskem internatu kralja Aleksandra v Beogradu je kot 11-letni de\u010dek pel v zboru, ki ga je vodil Sre\u010dko Kumar. Ognjanovi\u010d izkazuje priznanemu slovenskemu skladatelju posebno hvale\u017enost, ker ga je navdu\u0161eval za petje in prav pri Kumarju se je prvi\u010d sre\u010dal s slovensko pesmijo.<\/p>\n<p>Med slu\u017eenjem voja\u0161kega roka je pel v voja\u0161kem zboru. Po kon\u010dani voja\u0161\u010dini se je preselil v Slovenijo, kjer je razvil svoje pevsko-umetni\u0161ko delovanje do profesionalne ravni. Zavzeto je \u0161tudiral petje, kot \u010dlovek iz ljudstva pa je v dru\u017ebi ve\u010dkrat rad zapel na desetine ruskih, srbskih, mad\u017earskih in drugih ljudskih pesmi in se pri petju spremljal s kitaro. Narava mu je poklonila zelo \u0161irok razpon glasu od bas baritona do nizkega basa. Kot zanimivost naj zapi\u0161emo, da je na nekem koncertu v Achenu neki presene\u010deni glasbeni kritik preverjal njegovo ni\u017eino na tonskih vilicah in ga na pokoncertnem sre\u010danju vpra\u0161al, kako nizko lahko poje. \u2013 Po potrebi, mu je hudomu\u0161no odgovoril Dragi\u0161a.<\/p>\n<p>V Ljubljani je za\u010del sistemati\u010dno peti leta 1953 v Komornem zboru RTV Ljubljana in pozimi leta 1959 se je prijavil na avdicijo ob pomladitvi Slovenskega okteta. Med drugim naj povemo, da je tudi Dragi\u0161a Ognjanovi\u010d hodil na koncerte Slovenskega okteta in z ob\u010dudovanjem ugotavljal, \u00bbda so to posebne vrste specialisti. Zato si nisem upal nikoli niti zdale\u010d pomisliti, da bi tudi jaz kdaj mogo\u010de pel v Slovenskem oktetu.\u00ab Usoda pa je obrnila druga\u010de. Njegova pevska pot pri Slovenskem oktetu \u2013 ki jo je Dragi\u0161a Ognjanovi\u010d razumel kot plemenito poslanstvo \u2013 se je za\u010dela leta 1960. Pravzaprav je ob\u010dutek, da izpolnjujejo neko vzvi\u0161eno umetni\u0161ko vlogo, preveval vse pevce okteta. Zavedali so se, da hodijo s pesmijo osvajat srca, da hodijo ponujat nekaj lepega in plemenitega, in na to so bili nadvse ponosni.<\/p>\n<p>\u00bbPevske vsebine smo podajali vedno iskreno in do\u017eiveto in opazovali, kako to drugi sprejemajo z velikim ob\u010dutkom, kakor dar, je v nas \u0161e krepilo prepri\u010danje, da opravljamo resni\u010dno neko globoko in trajno poslanstvo. Prvo tako globoko, prijetno, kar pretresljivo do\u017eivetje sem imel v Ko\u0161ani, na Krasu. Do\u017eivel sem, kako so bili ljudje ogreti od na\u0161ega petja, kak\u0161no navdu\u0161enje so nam izkazovali in kako so bili vzhi\u010deni, ko so nas poslu\u0161ali. Ko\u0161ana je sveto mesto mojega prepevanja v Slovenskem oktetu. To so bila leta, ko je bil spomin na vojno \u0161e zelo \u017eiv in ljudje so bili \u017eejni in potrebni tak\u0161nega petja, kakor jim ga je lahko ponudil Slovenski oktet.<\/p>\n<p>Oktet se je to\u010dno zavedal, da predstavlja, bolje pooseblja, neko kulturo. Ta zavest je bila pri nas pevcih \u0161e posebno prisotna, ko smo potovali v tujino. V Berlinu \u2013 na primer \u2013 smo imeli koncert v najve\u010dji koncertni dvorani. Agent nam je napovedal tiskovno konferenco, ki naj bi se odvijala v hotelu. Da bi dostojno predstavljali dr\u017eavo in kulturo, katere izraz smo bili, smo izbrali bolj\u0161i hotel in sami dopla\u010dali bivanje, samo zato, da bi se lahko predstavili v lep\u0161em in bolj dopadljivem okolju.\u00ab<\/p>\n<p>V pevskih krogih se je Dragi\u0161a Ognjanovi\u010d za\u010del uveljavljati tudi kot operni solist in je leta 1966 opravljal avdicijo tudi v ljubljanski operi, a zaradi navzkri\u017enega gledanja na oktet, anga\u017emaja ni dobil. Pa tudi \u00bbljubezen do zborovskega petja ni bila v opernih krogih vsem pogodu. Prisiljen sem se bil obrniti drugam in za jesen 1967 se mi je odprla pot na odrske deske operne hi\u0161e v Bonu, ki je bilo takrat glavno mesto Zahodne Nem\u010dije. Toda oktet ni ni\u010d trpel zaradi tega, ker je Peter \u010care, ki je medtem opravil avdicijo, \u017ee \u0161est mesecev prej za\u010del hoditi na vaje\u00ab.<\/p>\n<p>Dragi\u0161a Ognjanovi\u010d je od leta 1967 naprej pel sam, po domovini in po Evropi, vendar je kot \u010dlan Slovenskega okteta pustil neizbrisno sled. Po naravi optimist in veseljak se je vedno dobro razumel z vsemi, v ansamblu pa je deloval pomirjevalno, predvsem v trenutkih napetosti zaradi naporov na koncertih in turnejah.<\/p>\n<p>V spominu \u2013 in na posnetkih \u2013 je ostal njegov zvo\u010dni, polni bas. Sam pravi, da \u00bbse morajo basovske ni\u017eine sli\u0161ati kot lete\u010de trdnjave od dale\u010d, ne pa kot kompresor, ki nabija\u00ab.<\/p>\n<p>Na\u010delom in nazorom, ki so ga vodili pri Slovenskem oktetu, je ostal zvest tudi v operi.<\/p>\n<p>\u00bbNa stopnji, kjer je vse prav, se za\u010dne muzika; pel sem in \u0161e pojem, ker rad pojem. \u017de 75 let pojem z \u017eeljo, zavestjo in hotenjem, da bi rad bli\u017enjemu ponudil nekaj veselega, nekaj lepega in plemenitega, sicer pa v zadnjih letih bolj prilo\u017enostno in v o\u017ejem krogu.\u00ab<\/p>\n<p>Z \u017eeno Zlato sta se osem let razdajala na Glasbeni matici v Trstu. To Dragi\u0161a Ognjanovi\u010d \u0161e posebno rad pove, ker je v Trstu pustil dvojno sled: kot basist Slovenskega okteta in kot u\u010ditelj solopetja.<\/p>\n<p>\u0160e vedno ga je en sam smeh in poln bas dobrega razpolo\u017eenja.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 11. februarja 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:2\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2778\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"117\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-peter_care.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Peter \u010care\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">bass<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Peter \u010care<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1967\u20131996<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2778\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"117\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-peter_care.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Peter \u010care\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">bass<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Peter \u010care<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1967\u20131996<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Peter \u010care se je rodil 10. avgusta 1937 v Ljubljani. V Slovenskem oktetu je pel bas od 1967 do 1996. S svojo polno, temno in barvito ni\u017einsko lego je kmalu postal idol vseh basov v zborih in oktetih na Slovenskem in je zapustil globok vtis povsod, kjer je gostoval ansambel. Njegove ni\u017eine so za Slovenski oktet pomenile dodatno vrednost.<\/p>\n<p>Glasbo je Peter \u010care spoznal \u017ee v rosni mladosti.<\/p>\n<p>\u00bbPoznal sem prej note kot \u010drke. Pri nas doma smo v \u010dasu fa\u0161isti\u010dne okupacije Ljubljane skrivali kitarista in profesorja Stanka Preka. Pa me je vzel v naro\u010dje in mi predstavil note z risbicami. Za noto e (mi) mi je narisal ognjenik Etno. Seveda sem se najprej za\u010del u\u010dit kitaro, nato harmoniko, potem klavir, na koncu pa \u0161e bobne.\u00ab<\/p>\n<p>Peter \u010care je bil ves v glasbi, tudi ko je na \ufb01lozofski fakulteti \u0161tudiral psihologijo in pedagogiko (ki ju je sicer absolviral, ne pa dokon\u010dal). Zahajal je med drugim na dom skladatelja Vasilija Mirka, kjer so se z njegovim vnukom in \u0161e nekaterimi drugimi \u0161tudenti sre\u010devali in prepevali v kvintetu. Ob eni od teh prilo\u017enosti jih je sli\u0161ala Mirkova h\u010di Nastja in polna radovednosti vpra\u0161ala, kdo poje bas. Odgovor je bil na dlani in Petrova pevska usoda tudi. Povabila ga je v zbor Slovenske \ufb01lharmonije. Usoda je tudi tako nanesla, da je \u010care na vajah sedel zraven legendarnega basista iz prve zasedbe Slovenskega okteta Toneta Petrov\u010di\u010da. Pred \u010caretom pa je sedel miti\u010dni Artur \u0160ulc, prav tako basist iz prve postave. Bolj\u0161e \u0161ole si mladi \u010care ni mogel \u017eeleti. Solopetje je nato s pridom \u0161tudiral pri prof. Jelki Strgarjevi. Ljubezen do petja pa ga je zanesla \u0161e v vrste Komornega zbora RTV Ljubljana, k Akademskemu oktetu, pel je v Kvartetu Do, pomagal je pri PAZ Vinko Vodopivec in APZ Tone Tom\u0161i\u010d. Pozimi leta 1966, ko je bilo \u017ee odlo\u010deno, da bo Slovenski oktet zapustil Dragi\u0161a Ognjanovi\u010d, je opravil avdicijo in konec leta 1967 prevzel Ognjanovi\u010devo mesto zraven Marjana \u0160tefan\u010di\u010da, s katerim sta do leta 1992 sestavljala sanjsko dvojico basovske skupine v Slovenskem oktetu. V tistem Slovenskem oktetu, ki ga je hodil tudi sam poslu\u0161at in ob\u010dudovat njegov zvok in vsemirsko interpretacijsko dognanost.<\/p>\n<p>Peter \u010care je v Slovenskem oktetu pel do leta 1996, ko se je v celoti poslovila zadnja postava. Vsak pevec v oktetu je imel bolj ko do posameznih pesmi poseben odnos do posameznih zvrsti. \u010care je rad pel klasiko, rad je imel \u010drnske duhovne. \u00bb\u010ceprav,\u00ab pravi, \u00bbmi ne ujamemo v celoti njihovega ritma; sinkope znajo zapeti samo \u010drnci; vendar sem jih vseeno rad pel, zaradi njihove globoke duhovne sporo\u010dilnosti.\u00ab<\/p>\n<p>Prav tako so mu bile v veliko zado\u0161\u010denje pesmi iz pravoslavne oziroma starocerkvenoslovanske liturgije. V tem smislu se \u010care z velikim zanosom spominja koncertov z Nicolaiem Geddo.<\/p>\n<p>\u010care je \u2013 tako kot vsi njegovi pevski tovari\u0161i \u2013 pre- poln vtisov in do\u017eivetij, ki so mu jih podarila tri desetletja kri\u017earjenja v elitnem osmercu po vseh celinah sveta.<\/p>\n<p>Nekaj teh vtisov je prav izjemnih.<\/p>\n<p>\u00bbTudi pri meni,\u00ab poudari Peter \u010care, \u00bbje Norve\u0161ka v samem vrhu vtisov in do\u017eivetij. Na\u0161a zasedba je bila tam desetkrat, v celoti pa je Slovenski oktet opravil sedemnajst turnej po tej \u010dudoviti de\u017eeli, v kateri prebivajo enkratni ljudje.<\/p>\n<p>Bilo je pozimi, v severnem delu dr\u017eave. Z avtobusom smo se peljali po ozki poti na robu fjorda proti \u017eelezni\u0161ki postaji, kjer bi se morali vkrcati na ekspresni vlak proti Oslu. Pa je za\u010del naletavati sneg in smo naleteli na kamion, ki ga je zaneslo po\u010dez. \u0160ofer je ustavil avtobus, in ker smo bili v strmini, je \u0161e na\u0161 avtobus za\u010delo zana\u0161ati navzdol in smo se komaj ustavili na robu sedemstometrskega prepada. \u0160ofer \u2013 zelo star gospod \u2013 je montiral edino verigo in smo s tisto verigo na enem samem kolesu nekako zvozili do bli\u017enje vasi, kjer mu je uspelo sporo\u010diti na postajo, da zamujamo zaradi snega. In ekspresni vlak je izrecno \u010dakal na nas celo uro, dokler nismo z edino verigo sre\u010dno privozili na postajo in krenili nato naprej proti Oslu. Res, izjemna vljudnost in prijaznost.<\/p>\n<p>Neko\u010d smo bili na turneji \u0161e bolj severno; tam pa te preva\u017eajo iz fjorda v fjord in iz kraja v kraj samo \u0161e z majhnimi letali za 20-25 potnikov. Na skalni polici je steza in baraka, to je letali\u0161\u010de-postajali\u0161\u010de. Pilot opravi vse sam: pristane, izkrca potnike, odda po\u0161to in sprejme sve\u017eo, pregleda karte, vkrca potnike in vzleti. Pravo do\u017eivetje.<\/p>\n<p>Enkrat sem se vrnil na Norve\u0161ko z dru\u017eino, in \u010deprav so psi iz tujine tam prepovedani, sem svojega le nekako pretihotapil \u010dez mejo. Pa me je policija odkrila in so me postavili pred izbiro: ali zapustiti Norve\u0161ko ali pa injekcijo psu. Pa smo se odlo\u010dili za prvo. Obrnili smo se nazaj v Oslo, da oddamo agenciji izposojeni avto, psa pa na vrvico in pe\u0161 spet proti hotelu. Pa nas je sre\u010dala ista patrulja in nas odvedla na policijsko postajo. Komandant pa me gleda in pravi: 'Ali niste vi od Slovenskega okteta?' \u2013 Tako smo bili popularni na Norve\u0161kem. Komandantu je bilo \u017eal zaradi na\u0161ih nev\u0161e\u010dnosti s psom, vendar pravila so pravila. In smo se vrnili domov, a brez grenkih zamer, saj smo do\u017eiveli izjemno prijaznost in presene\u010denje.<\/p>\n<p>Po ZDA smo imeli najdalj\u0161e in najbolj naporne turneje. Vendar, ko se je enkrat turneja utekla, nismo sploh \u010dutili utrujenosti, ker smo samo peli in peli, tako da se nam po treh, \u0161tirih koncertih ni bilo treba niti upevati ve\u010d.<\/p>\n<p>Na Kitajskem smo pa tudi do\u017eiveli nekaj nenavadnega. V Zegongu so iz gostoljubja nam v \u010dast priredili celo opero. Bilo je edinstveno. V ogromnem teatru s \u0161tiri tiso\u010d sede\u017ei je v prvi vrsti sedelo samo nas devet, Slovenski oktet in Bogdan Poga\u010dnik. Kitajci pa so peli dve uri dolgo opero z vsemi maskami in kostimi, za katere porabijo pet ur, samo da se oble\u010dejo, uredijo in namaskirajo. Tak\u0161no \u010dast smo do\u017eiveli v osrednji kitajski operni hi\u0161i v Zegongu!<\/p>\n<p>Leta 1990 smo bili v Izraelu. Obiskali smo Jeruzalem, Betlehem in vse svete kraje. Tudi kdor ni veren, za\u010duti, da se je tam v resnici nekaj dogajalo, nekaj izvenzemeljskega; iz tistih kamnov veje neko posebno vzdu\u0161je, neka bibli\u010dna svetost, ki je ne more\u0161 opisati, ampak te zajame sama in \u010duti\u0161, da je tam res nekaj bilo, kakor nikjer drugje na Zemlji.\u00ab<\/p>\n<p>Tako kakor je bila nekaj posebnega zasedba tistega Slovenskega okteta, ki je osvojila svet in ki je bila tudi v domovini pojem. Biti Slovenski oktet med letoma 1966 in 1996 je pomenilo biti nekaj, kar nih\u010de drug ni mogel biti. Slovenski oktet je bil vizitka Jugoslavije, je bil kulturni in umetni\u0161ki ponos Slovenije, je bil svet zase, ki ga je ljudstvo ljubilo, oblast spo\u0161tovala, na doma\u010dih in svetovnih odrih pa je sijal kot zvezda vodnica. Bil je oktet s trioktavskim obsegom; osem zna\u010dajev v zvo\u010dnem spletu osmih not v brezkon\u010dnih partiturnih sestavah, kakor vesolje.<\/p>\n<p>Peter \u010care pripoveduje o zlatem obdobju Slovenskega okteta z enako vnemo, kot je pel in s svojim plemenitim temnim leskom soustvarjal svetlobo, ki omamlja \u0161e danes. \u010ceprav ljudje pozabljajo. Zgodovina pa ohranja. In ohranja samo tisto, kar je resni\u010dno vredno.<\/p>\n<p>(Ljubljana, 10. februarja 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:3\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2780\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-borut_gorinsek.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Borut Gorin\u0161ek\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">bass<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Borut Gorin\u0161ek<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1991\u20131996<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2780\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-borut_gorinsek.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Borut Gorin\u0161ek\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">bass<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Borut Gorin\u0161ek<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1991\u20131996<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Borut Gorin\u0161ek se je rodil 14. aprila 1938 v Mariboru, izhaja iz umetni\u0161ke dru\u017eine, ki je bila zapisana knji\u017eevnosti in glasbi. Borut Gorin\u0161ek je mladost pre\u017eivel v operi in v u\u0161esih so mu zvenele operne zvo\u010dne predstave.<\/p>\n<p>Pri Slovenskem oktetu je pel bas, in sicer od 1991 do 1996.<\/p>\n<p>\u0160tudiral je na glasbenem oddelku pedago\u0161ke akademije, solopetje pa je \u0161tudiral pri prof. Vekoslavu Janku in na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Ondini Otta.<\/p>\n<p>Po poklicu je bil komercialist propagandist, sedemnajst let je bil namre\u010d vodja ekonomsko-propagandnega programa (EPP) na ljubljanski televiziji. S petjem se je za\u010del ukvarjati \u017ee v gimnazijskih letih z dirigentom Rajkom Siko\u0161kom, v Ljubljani pa je bil sedemnajst let \u010dlan Koro\u0161kega akademskega okteta. Pa tudi druga\u010de je njegovo pevsko delovanje zelo bogato, saj je pel z APZ Tone Tom\u0161i\u010d, ko sta mu dirigirala Janez Bole in Lojze Lebi\u010d, v zboru Slovenske \ufb01lharmonije z Boletom, od 1962 do 1980 je pel v Komornem zboru RTV Ljubljana, v \u010dasu \u0161tudija na Akademiji za glasbo pa je nastopal kot solist, prilo\u017enostno pa tudi kot koncertni pevec v orkestralno-vokalnih delih. Ko je Marjan \u0160tefan\u010di\u010d napovedal svoj izstop iz Slovenskega okteta, so umetni\u0161ki vodja Anton Nanut in preostali pevci takoj pomislili nanj kot na mo\u017eno zamenjavo. Zato Gorin\u0161ek niti ni delal avdicije v pravem smislu, temve\u010d ga je prof. Nanut samo preizkusil, \u010de se po barvi glasovno ujema z ansamblom, kajti o njegovi izobra\u017eenosti na glasbenem podro\u010dju ni bilo dvomov.<\/p>\n<p>Borut Gorin\u0161ek je za\u010del hoditi na vaje Slovenskega okteta \u017ee septembra 1991, svoj krstni nastop z oktetom pa je opravil v Medvodah decembra istega leta.<\/p>\n<p>\u00bbPrvo leto v Slovenskem oktetu je bilo zame zelo pomembno,\u00ab se spominja Gorin\u0161ek, \u00bbmoral sem veliko \u0161tudirati, kajti, \u010deravno sem pel pri Koro\u0161kem oktetu in sem poznal veliko pesmi, pa je Koro\u0161ki oktet le imel svoj speci\ufb01\u010dni pro\ufb01l. V prvi vrsti je pel koro\u0161ke, drugi\u010d pa je s Koro\u0161kim oktetom pela tudi \u017eenska \u2013 kot posebnost ansambla \u2013 in so bile mnoge pesmi modulirane tudi za \u017eenski glas. Ampak delal sem s polno paro, ker sem rad pel, pravzaprav me je petje v Slovenskem oktetu zasvojilo in mi \u0161tudij ni bil naporen. S petjem Slovenskega okteta pa sem bil zasvojen \u017ee pred letom 1960, ko sem v Unionski dvorani v Mariboru prvi\u010d poslu\u0161al Slovenski oktet v prvi zasedbi. Ostal sem brez besed. Presenetilo me je, ko sem dojel, da vsi pojejo kot v eno to\u010dko in se potem petje kot skozi kak\u0161en pretvornik razlega v prostor in ga napolnjuje z \u017elahtnim, polnim zvokom. To je bilo zame neverjetno odkritje, tudi zato, ker sem kot otrok in pozneje mladeni\u010d izhajal iz opernega sveta in opernega na\u010dina petja in mi je bil oktetovski zvok nekaj povsem novega.\u00ab<\/p>\n<p>Borut Gorin\u0161ek si ni nikoli predstavljal, da bo neko\u010d tudi sam vklju\u010den v elitne vrste Slovenskega okteta. Pel je z zanosom in zavzetostjo. \u00bbRad sem pel vse, vsako zahtevno muziko, ki je u\u0161esu v\u0161e\u010d. Rad imam pesmi, v katerih je veliko glasbenega izraza, ki je gosta, romanti\u010dna, ki se\u017ee v du\u0161o. Klasi\u010dni repertoar okteta mi je bil ves v\u0161e\u010d, saj ti daje veliko mo\u017enosti za poglabljanje in veliko poustvarjalnih izzivov.<\/p>\n<p>\u010ceprav sem bil nekoliko v senci svojih bolj slavnih kolegov pevcev, pa mi je umetni\u0161ki vodja dodelil vse \u0160tefan\u010di\u010deve solisti\u010dne parte. Sicer pa sem velik ljubitelj slovenske narodne pesmi.<\/p>\n<p>Jaz imam rad \u0161tudij, rad imam vedno kaj novega, toda tudi pri \u017ee ustaljenem sporedu je potreben nenehen \u0161tudij. Oktet na odru ustvarja. Lahko pa ustvarja le, \u010de ima skladbo do potankosti izdelano. Ob tem pa, ko oktet na odru ustvarja, deli\u0161 ob\u010dutke z ob\u010dinstvom, ki te poslu\u0161a. In to imam rad, to me prevzame. Navdu\u0161uje me. Zato bi jaz pel tudi po koncertu, pri omizju, vedno in povsod in sem bil v\u010dasih kar hud, ker 'ti vragi' po koncertu kar niso hoteli ve\u010d odpreti ust.\u00ab<\/p>\n<p>Borut Gorin\u0161ek meni, da je bila dr\u017ea, s katero se je oktet pojavljal pred poslu\u0161alci v zadnjem obdobju, torej tudi \u00bbnjegov\u00ab Slovenski oktet, primerna in dostojanstvena, \u010deprav je za\u010dela kondicija pe\u0161ati, kar je razumljivo. Vendar so bili koncertni sporedi dobro izbrani \u2013 za to ima zasluge Peter Bedjani\u010d \u2013 in so peli dobre priredbe slovenskih ljudskih. Zato je bil tudi dialog z ob\u010dinstvom neposreden in do\u017eivet.<\/p>\n<p>Poslovilni koncerti leta 1996 so bili za Gorin\u0161ka vsak zase posebno in globoko ob\u010duteno do\u017eivetje.<\/p>\n<p>\u00bbZame je bil to vrhunec; \u010dutil sem, da so se prihajali poslavljat od okteta pravi ljudje, tisti, ki so ga res do\u017eivljali kot pevsko skupino, ki slovensko pesem \u010duva kot narodno svetinjo.\u00ab<\/p>\n<p>(Ljubljana, 22. junija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:4\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2782\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-juraj_pajanovic.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Juraj Pajanovi\u0107\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">bass<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Juraj Pajanovi\u0107<\/span><span class=\"kw-alum__years\">1996\u20132000<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2782\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"118\" height=\"154\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-juraj_pajanovic.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Juraj Pajanovi\u0107\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">bass<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Juraj Pajanovi\u0107<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 1996\u20132000<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Juraj Pajanovi\u0107 se je rodil v Sarajevu 26. maja 1950, v Ljubljano pa se je preselil leta 1995. V Slovenskem oktetu je pel bas, in sicer od 1996 do 2000.<\/p>\n<p>\u010ceprav je petje vedno ljubil, pa je v pevski poklic za\u0161el povsem po naklju\u010dju. Sam je namre\u010d navdu\u0161en nad ra\u010dunalni\u0161tvom in pravi, da je pevec postal na silo. \u00bbDelal sem v tovarni Alhoz v Sarajevu; skupaj s \u0161e petnajstimi kolegi sem bil med pionirji ra\u010dunalni\u0161tva. Leta 1972 smo bili tudi na te\u010daju, ki ga je organiziral Intertrade IBM v Radovljici in na Bledu. Isto\u010dasno sem pel v Akademskem pevskem zboru v Sarajevu, v katerem so pripravljali H\u00e4ndlovo ma\u0161o in jim je nenadoma zbolel eden klju\u010dnih pevcev basistov. Pa me je dirigent prosil, naj re\u0161im situacijo. Nastop se je obnesel do take mere, da sem junija 1974 postal redni \u010dlan Akademskega pevskega zbora, septembra istega leta sem bil sprejet v zbor RTV Sarajevo, leto za tem pa so me anga\u017eirali v operi in mi obrnili \u017eivljenje na glavo. Za kar pa mi ni \u017eal, nikakor ne! Kje pa!\u00ab<\/p>\n<p>Glasbeno se je precej izobra\u017eeval zasebno, solopetje je \u0161tudiral pri prof. Brunu \u0160pilerju na Akademiji za glasbo v Sarajevu. Bogato je bilo njegovo zborovsko delovanje. Petindvajset let je pel v APZ v Sarajevu, v Zboru RTV Sarajevo, nato v Ljubljani v oktetu Prijatelji, leta 1995 je dobil zaposlitev kot operni pevec v SNG Opera in balet v Ljubljani in za\u010del peti v zboru, na odru pa je oblikoval male in srednje vloge.<\/p>\n<p>V Operi je spoznal maestra Antona Nanuta, ki je v letu 1996 dirigiral \u0160ivi\u010devo opero \u00bbCortesova vrnitev\u00ab in za\u010del obenem snovati novi Slovenski oktet. V operi je Pajanovi\u0107 pel vlogo don Antonia, Nanut pa ga je z odrskih desk potegnil naravnost v nastajajo\u010di novi ansambel.<\/p>\n<p>Juraj Pajanovi\u0107 je v Slovenskem oktetu pel do februarja 2000, ko je bil zaradi vse pogostej\u0161ih slu\u017ebenih dol\u017enosti in vse ve\u010djih dru\u017einskih obveznosti (rodil se mu je namre\u010d drugi otrok), postavljen pred izbiro.<\/p>\n<p>Na obdobje, ki ga je pre\u017eivel s pevci Slovenskega okteta, ga ve\u017eejo v prvi vrsti lepi spomini. Ostala so mu draga prijateljstva predvsem s tistimi pevci, s katerimi je po slu\u017ebeni poti \u0161e vedno v stiku.<\/p>\n<p>Kot \u010dlovek, ki je zavezan petju, je z oktetom rad prepeval vse vrste pesmi in sporedov.<\/p>\n<p>\u00bbVedno mi je ustrezalo, kar sta izbrala Nanut in Vidic. Sicer sem vedno pel profesionalno. Morda so me \u0161e najbolj pritegnili stari slovenski mojstri s svojimi ljudskimi priredbami in najbolj sem u\u017eival, ko sta svoje solisti\u010dne dele pela Vladimir \u010cade\u017e in Jo\u017ee Vidic. Odkar pa sem vzljubil petje, rad pojem tudi pesmi iz ruske oziroma starocerkvenoslovanske liturgije. To pa zato, ker se mi glas ujema z naravo teh pesmi, kajti te pesmi zahtevajo glasovno globino in trden zvo\u010dni steber.\u00ab<\/p>\n<p>V \u010dasu, ko je Juraj Pajanovi\u0107 pel v Slovenskem oktetu, je ansambel ve\u010dinoma nastopal po Sloveniji; potovanj v tujino ni bilo toliko kot v prej\u0161njih letih. Seveda se je to obdobje ujelo tudi z obdobjem, ko je novi oktet \u0161e zasledoval svojo novo glasovno podobo, pa hkrati urejal notranja razmerja, predvsem kar se ti\u010de usklajevanja s slu\u017ebenimi obveznostmi posameznikov.<\/p>\n<p>Toda v \u0161tirih letih oktetovanja se je tudi basistu Pajanovi\u0107u nabralo precej do\u017eivetij in tudi \u0161aljivih anekdot.<\/p>\n<p>\u00bbMed najmo\u010dnej\u0161imi vtisi gotovo ostajajo tisti ob koncertu v Sarajevu, takoj po koncu vojne. Na koncert so pri\u0161li moji nekdanji pevski kolegi in mnogi prijatelji, ki so bili \u017eeljni petja. Nastop je potekal v posebnem vzdu\u0161ju, ki nas je spodbujalo na odru, tako da moram re\u010di, da je bil res dober koncert. Tudi poslu\u0161alci so bili navdu\u0161eni, \u010deprav to ni bil tisti Slovenski oktet, ki so ga bili navajeni.<\/p>\n<p>Mo\u010dno mi je ostal v spominu tudi koncert, ki ga ni bilo. V Hrvatinih pri Kopru se je na\u0161 organizacijski vodja domenil za celove\u010dernega. Pridemo tja, se upojemo, preoble\u010demo \u2013 ljudi pa nikjer. Nikjer ni bilo tudi nobene reklame. Ko\u010dljivi polo\u017eaj smo obrnili na \u0161alo, pa smo kmalu preboleli.<\/p>\n<p>Na gradu v Mirnu pri Novi Gorici je baritonist Zdravko Perger pel na invalidskem vozi\u010dku. Bil je bel ko stena in tudi ves v strahu, ker je zbe\u017eal iz bolnice. V Slovenj Gradcu pa sta oba baritona Perger in Vidic pri\u0161la na koncert z berglami; peli smo na koru, in ko sta po\u010dasi \u0161trkljala po strmih stopnicah navzgor, smo ju zbadali, da je pa\u010d strma pot v nebo...<\/p>\n<p>V Re\u010dici ob Savinji je napovedovalka povedala zgodbo o oktetu; rekla je, da je bilo neko\u010d pevcev na desetine, da pa jih je na koncu ostalo samo osem. In je to povedala tako resno in prepri\u010dljivo, da si nismo mogli kaj in smo \u2013 morda tudi malce nevljudno \u2013 prasnili v smeh.<\/p>\n<p>Najte\u017eje je bilo na Gorenjskem, v manj\u0161i vasi, kjer niso imeli prave dvorane in smo peli kot v nekak\u0161nem skladi\u0161\u010du. Prostor je bil tako gluh, da se nismo sli\u0161ali in smo si morali gledati na usta, da smo skupaj izgovarjali besedilo.<\/p>\n<p>Najbolj simpati\u010dno dogodiv\u0161\u010dino sem do\u017eivel na Reki. Med koncertom sem na oder dobil iz publike listek, na katerem je pisalo: Molim Dvenadcat razbojnikov. Hvala! Dvanajst razbojnikov je bil moj hit \u2013 moja razpoznavna pesem.\u00ab<\/p>\n<p><strong>Ali kaj ob\u017ealujete iz tega \u010dasa?<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbDa nisem ve\u010d z oktetom sploh ne, ker je bila to moja izbira. \u017divim od profesionalnega petja in sem bil pred razpotjem. \u017dal pa mi je, da nimam iz tistega obdobja kak\u0161nega resnej\u0161ega posnetka, oziroma da nismo v tistem \u010dasu uspeli izdati lastne zgo\u0161\u010denke. Sicer smo posku\u0161ali snemati v \u0160ko\ufb02jici, a ni bil pravi \u010das za to... Druga\u010de pa imam na oktet lepe spomine. Z oktetovci, ki \u017eivijo in delajo v Ljubljani, smo ostali v prijateljskih stikih. Z nekaterimi delim celo slu\u017ebo v Operi, tako da v bistvu \u0161e vedno nekako pojemo skupaj. Moram re\u010di, da sem se z oktetom nau\u010dil veliko slovenskih pesmi. Neko\u010d, ko sem se za vajo upeval, sem bil \u0161e sam presene\u010den, koliko jih znam ...\u00ab<\/p>\n<p>(Ljubljana, 21. junija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:5\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2784\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-armando_marutti.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Armando Mariutti\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">bass<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Armando Mariutti<\/span><span class=\"kw-alum__years\">2000<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2784\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"119\" height=\"152\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-armando_marutti.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Armando Mariutti\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">bass<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Armando Mariutti<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 2000<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Armando Mariutti se je rodil 5. oktobra 1966 v \u0160empetru pri Novi Gorici. V Slovenskem oktetu je pel bas.<\/p>\n<p>Po izobrazbi je profesor glasbe in \u0161tudij nadaljuje na ravni magisterija. Zaposlen je v Orkestru slovenske vojske. V preteklosti je pel v dija\u0161kem oktetu v Ljubljani, v Kvartetu Big Ben v Novi Gorici, zdaj pa je \u010dlan okteta Vrtnica iz Nove Gorice. Avdicijo pri Slovenskem oktetu je opravil jeseni leta 1999, v ansamblu pa je pel vse leto 2000.<\/p>\n<p>\u00bbLeto s Slovenskim oktetom je \u0161lo zelo hitro mimo,\u00ab pravi Mariutti, \u00bbpadel sem notri skoraj nepri\u010dakovano. Takrat je oktet zapustil Pajanovi\u010d, in ker sva se poznala z Vladimirjem \u010cade\u017eem, mi je ponudil mesto in po avdiciji sem bil sprejet.\u00ab<\/p>\n<p>Armando Mariutti se spominja, da je bilo delo z oktetom zelo naporno, poleg tega pa je imel pri Orkestru slovenske vojske protokolarno slu\u017ebo, ki se je ve\u010dkrat kri\u017eala z obveznostmi Slovenskega okteta.<\/p>\n<p>\u00bbNaporno pa je bilo tudi zato, ker sem moral hitro asimilirati ogromno programa. Preostali pevci so bili upeti in so besedila pesmi poznali, meni pa je bilo te\u017eko predvsem z besedili, saj sem glasbeni del skladbe kmalu obvladal, besedila pa so bila prevelik zalogaj. Tisto leto je umetni\u0161ko vodstvo Slovenskega okteta sprejel dr. Cuderman, s katerim smo delali veliko programa.\u00ab<\/p>\n<p>Tudi Armando Mariutti ima najraj\u0161i slovensko pesem. \u00bbSlovenska pesem me prevzame, tako ljudska kot umetna; manj mi sicer le\u017ei sodobna zborovska literatura, toda z oktetom smo peli ve\u010dinoma narodne. Imeli smo pripravljen tudi koncert bo\u017ei\u010dnih pesmi, ki smo ga prepevali med prazniki. Zelo mi le\u017eijo tudi pesmi iz pravoslavne liturgije, ki se tudi prilegajo mojemu glasu.\u00ab<\/p>\n<p>Na vpra\u0161anje, kaj ga je najbolj pritegnilo pri delu v oktetu, je Mariutti odgovoril: \u00bbNajbolj me je pritegnilo iskanje glasovne uglajenosti, iskanje ravnote\u017eja, ki je pri oktetu bistveno.<\/p>\n<p>Iz tega obdobja mi je ostalo nekaj lepih spominov, na primer, ko smo peli na otvoritvi novega parlamenta. Imeli smo sicer manj celove\u010dernih koncertov, a veliko prilo\u017enostnih nastopov. Najmo\u010dnej\u0161i vtis pa ni neposredno vezan na kak\u0161en nastop s Slovenskim oktetom, temve\u010d z oktetom Vrtnica. Ko smo neko\u010d nastopili v Savoni (Italija), me je nekdo od poslu\u0161alcev prepoznal kot pevca, ki je pel s Slovenskim oktetom na nekem koncertu tam v bli\u017eini. To mi je bilo seveda v veliko zado\u0161\u010denje; pomeni, da sem bil upo\u0161tevanja vreden, da sem zapustil dober vtis kot markanten glas. To daje \u010dloveku prijeten ob\u010dutek.<\/p>\n<p>Leto s Slovenskim oktetom je \u0161lo res zelo hitro mimo, vendar je pustilo v meni ponosno zavest, da sem bil \u010dlan Slovenskega okteta. To je za pevca najve\u010d, kar lahko dose\u017ee in je dano samo izbranim.\u00ab<\/p>\n<p>Nova Gorica, 27. junija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><div class=\"kw-alum kw-reveal\" style=\"--i:6\"><button type=\"button\" class=\"kw-alum__card\" data-kw-alum=\"kw-alum-2786\" aria-haspopup=\"dialog\"><span class=\"kw-alum__img\"><img decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"151\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-tomaz_zadnikar.webp\" class=\"attachment-medium size-medium wp-post-image\" alt=\"Toma\u017e Zadnikar\" loading=\"lazy\" \/><\/span><span class=\"kw-alum__role\">bass<\/span><span class=\"kw-alum__name\">Toma\u017e Zadnikar<\/span><span class=\"kw-alum__years\">2001\u20132002<\/span><span class=\"kw-alum__more\">Read more<\/span><\/button><template id=\"kw-alum-2786\"><div class=\"kw-alum-bio__head\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"120\" height=\"151\" src=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/nekdanji-tomaz_zadnikar.webp\" class=\"kw-alum-bio__img wp-post-image\" alt=\"Toma\u017e Zadnikar\" \/><div><p class=\"kw-alum-bio__role\">bass<\/p><h2 class=\"kw-alum-bio__name\" id=\"kw-alum-title\">Toma\u017e Zadnikar<\/h2><p class=\"kw-alum-bio__years\">In Slovenski oktet: 2001\u20132002<\/p><\/div><\/div><div class=\"kw-alum-bio__text\"><p>Toma\u017e Zadnikar se je rodil 19. junija 1978 v Ljubljani. V Slovenskem oktetu je pel bas. Po izobrazbi je umetnostni zgodovinar, opravil je ni\u017ejo glasbeno \u0161olo iz klavirja, solopevske osnove pa sta mu dala prof. Karlo Jeri\u010d in prof. Marjan Tr\u010dek.<\/p>\n<p>Zaposlen je v SNG Opera in balet v Ljubljani kot \u010dlan opernega zbora.<\/p>\n<p>Toma\u017e Zadnikar je pel pri Komornem zboru Ave in pri APZ Tone Tom\u0161i\u010d. Pri Slovenskem oktetu je opravil avdicijo decembra 2000, pel pa je v sezoni 2001\/2002, torej ravno v \u010dasu, ko je Slovenski oktet proslavljal svoj polstoletni jubilej.<\/p>\n<p>Kot zanimivost naj zapi\u0161emo, da je Toma\u017e ne\u010dak svetovno znane \u00bbMojcej\u00ab Pavla Kernjaka, njegova mama Anica je namre\u010d sestra Cilke Koncilja, poro\u010dene s skladateljevim sinom Mirom Kernjakom.<\/p>\n<p>Toma\u017eevi pogledi na zborovsko glasbo so nadvse zanimivi; le\u017eijo mu moderne, disonan\u010dne skladbe (Kogoj), ker ima vtis, da iz \u010dloveka potegnejo ve\u010d naboja, ve\u010d duhovne vsebine in ve\u010d pozornosti in natan\u010dnosti pri vadenju in izvajanju.<\/p>\n<p>\u00bbSodobni \u010das je zelo obremenjen z zvoki, zato potrebuje\u0161 ve\u010d \ufb01zi\u010dnega napora, da pride\u0161 iz ti\u0161ine v zvok. Pri sodobni glasbi mora\u0161 sopevca poslu\u0161ati. Preprosta pesem \u2013 tako se mi zdi \u2013 gre bolj mimo tebe, ker ima\u0161 njene harmonije \u017ee v sebi. Pri moderni skladbi pa poslu\u0161alec \u010daka, da se v glasbi nekaj zgodi. Z majhno razliko \u2013 Slovenski oktet tudi preprosto skladbo zapoje tako kot nih\u010de drug, in to spro\u017ei v poslu\u0161alcu razmi\u0161ljanje.\u00ab<\/p>\n<p>Na vpra\u0161anje, kateri programi so mu najbolj ustrezali, je Toma\u017e odgovoril: \u00bbRad sem imel vsebinsko zaokro\u017eene sporede, take, v katerih se vidi, kako se skozi pesem uresni\u010di neka zgodba, ki se odvije lahko v obdobju enega dne ali v dobi enega letnega \u010dasa. Narodne pesmi so za tak\u0161no pripovedovanje bolj pripravne.<\/p>\n<p>Sicer pa moram priznati, da mi je petje v Slovenskem oktetu spremenilo \u017eivljenje. Prvi\u010d zato, ker sem se druga\u010de soo\u010dil s pojmom, ki mu pravimo slovenska ljudska pesem; ob njej preprosto ne more\u0161 ostati neprizadet in te naravnost sili v razmi\u0161ljanje.<\/p>\n<p>Drugi\u010d, ker sem pel ravno v jubilejni sezoni, ki je bila \u0161e petdeseta povrhu, torej \u0161tevilka z mo\u010dnim simboli\u010dnim nabojem. Tega leta je bila tudi deseta obletnica osamosvojitve Slovenije in torej \u010das, ko je postalo spet pomembno govoriti o narodnosti. Ob taki pomembni obletnici z ozadjem odlo\u010dilnega zgodovinskega dogajanja za narod in dr\u017eavo je prepevati pesmi z domoljubno vsebino mo\u010dno obvezujo\u010de, zahtevajo te pesmi najve\u010d od tebe. Jaz sem \u010dutil globoko moralno dol\u017enost, da se znova poglobim v besedila in da pojem \u010dim bolj anga\u017eirano.\u00ab<\/p>\n<p>Toma\u017e Zadnikar, sin zamejske koro\u0161ke Slovenke, je to svojo dolo\u010denost dojemal zelo zavestno. \u00bbPoznam probleme zamejstva, z njimi se prakti\u010dno soo\u010dam \u017ee od rojstva in v\u010dasih me kak\u0161na pesem prav pretrese. Od vseh gostovanj z oktetom se mi je najmo\u010dneje vtisnil v spomin obisk v Dolini pri Trstu, ko smo peli ob razvitju ob\u010dinskega prapora, nato pa \u0161e na celove\u010dernem koncertu v \u017eupnijski cerkvi sredi vasi. Takrat sem se spomnil na neko pesem o Dolini, ki sem jo bil nekje sli\u0161al in sem ugotavljal, kako so razdalje med ljudmi na meji majhne, hkrati pa velike. Pesmi dobijo v zamejstvu \u010disto druga\u010den pomen in zdi se, da se v zamejstvu odpojejo najbolj\u0161i koncerti, ker se tam ne dogaja samo glasba, temve\u010d tudi zgodovinska zaznamovanost in \u010dustva, ki privrejo na dan.\u00ab<\/p>\n<p>Ko je Toma\u017e Zadnikar vstopil v oktetove vrste, mu je bilo komaj 23 let. Zanimivo je tudi, v \u010dem vidi Toma\u017e prihodnost Slovenskega okteta. \u00bbNekoliko druga\u010de bi se oktet moral soo\u010diti s sodobno glasbo in skoznjo pokazati, da obstaja glasbena vez med narodno pesmijo in sodobnim skladateljskim izra\u017eanjem. Zanimivo bi bilo, da bi oktet naro\u010dal sodobnim skladateljem nove skladbe na ljudska besedila. Sporo\u010dilnost teh besedil bi tako ujeli v so\u010dasno glasbeno aktualnost. Drugi\u010d pa vidim v poslanstvu Slovenskega okteta neizmerni vrelec lepega, okrog katerega se vsi pomirjamo. Pesem in samo pesem nas zdru\u017euje. Nisem \u0161e do\u017eivel, da bi se Slovenci kregali med sabo, \u010de so peli. Na to bi morali ve\u010dkrat pomisliti...\u00ab<\/p>\n<p>(Ljubljana, 23. junija 2006)<\/p>\n<p>- Iz knjige Borisa Pangerca \u00bbSlovenski oktet\u00ab<\/p>\n<p><\/p>\n<\/div><\/template><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\n<style>\n#kw-container-6 {\n  flex-direction: column;\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n\t\t\n<style>\n#kw-container-5 {\n  padding: 72px 20px 72px 20px;\n  background-color: rgb(10,10,10);\n  flex-direction: column;\n}\n@media (min-width:550px) {\n  #kw-container-5 {\n    padding: 100px 24px 100px 24px;\n  }\n}\n@media (min-width:850px) {\n  #kw-container-5 {\n    padding: 140px 24px 140px 24px;\n  }\n}\n<\/style>\n\t<\/div>\n\t\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":0,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"class_list":["post-1681","page","type-page","status-publish","hentry"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v28.8 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>History \u2013 Slovenski oktet through the years<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"The history of Slovenski oktet: photographs across the decades, and former singers and artistic directors with their biographies, from its founding in 1951.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"History \u2013 Slovenski oktet through the years\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"The history of Slovenski oktet: photographs across the decades, and former singers and artistic directors with their biographies, from its founding in 1951.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Oktet\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2026-11-02T12:58:52+00:00\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"2 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/history\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/history\\\/\",\"name\":\"History \u2013 Slovenski oktet through the years\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/#website\"},\"datePublished\":\"2026-10-01T22:46:05+00:00\",\"dateModified\":\"2026-11-02T12:58:52+00:00\",\"description\":\"The history of Slovenski oktet: photographs across the decades, and former singers and artistic directors with their biographies, from its founding in 1951.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/history\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/history\\\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/history\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"History\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/\",\"name\":\"Oktet\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/slovenski-oktet.si\\\/en\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"History \u2013 Slovenski oktet through the years","description":"The history of Slovenski oktet: photographs across the decades, and former singers and artistic directors with their biographies, from its founding in 1951.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"History \u2013 Slovenski oktet through the years","og_description":"The history of Slovenski oktet: photographs across the decades, and former singers and artistic directors with their biographies, from its founding in 1951.","og_url":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/","og_site_name":"Oktet","article_modified_time":"2026-11-02T12:58:52+00:00","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Est. reading time":"2 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/","url":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/","name":"History \u2013 Slovenski oktet through the years","isPartOf":{"@id":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/#website"},"datePublished":"2026-10-01T22:46:05+00:00","dateModified":"2026-11-02T12:58:52+00:00","description":"The history of Slovenski oktet: photographs across the decades, and former singers and artistic directors with their biographies, from its founding in 1951.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/history\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"History"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/#website","url":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/","name":"Oktet","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1681","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1681"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1681\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2843,"href":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1681\/revisions\/2843"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/slovenski-oktet.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1681"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}